Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu v mesecu aprilu 2025

Na odprti razpravi o Bližnjem vzhodu, ki jo je vodil minister za zunanje zadeve Francije in na kateri je Varnostni svet brifiral generalni sekretar OZN Guterres, je Slovenija poudarila, da še nikoli nismo bili priča tako dolgotrajni travmi ljudi na terenu kot tudi ne nespoštovanju mednarodnega sistema, ki smo ga zgradili z namenom preprečitve takih grozot. Slovenija je ponovno pozvala k spoštovanju mednarodnega prava in ponovila svojo zavezanost rešitvi dveh držav. 

V dveh briefingih o politični in humanitarni situaciji v Ukrajini, ki sta bila sklicana tudi na našo pobudo, je Slovenija ponovno poudarila prizadevanja za mir, ki mora biti pravičen in trajen, ki je trdno zasidran v Ustanovni listini Združenih narodov in njenih načelih o neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti. Slovenija je obsodila okrepljene napade na civilne cilje v Ukrajini in med drugim pozvala k vrnitvi prisilno razseljenih in deportiranih ukrajinskih otrok. V sredini aprila je bila podana tudi skupna izjava za javnost evropskih članic Varnostnega sveta o nujni prekinitvi ognja v Ukrajini ter podpori diplomatskih prizadevanjem za celovito premirje ter za dosego pravičnega in trajnega miru.

Varnostni svet je na izrednem zasedanju razpravljal o zaostrovanju razmer na zasedenih ozemljih v Gazi. Slovenija je obsodila vse napade na civiliste, humanitarne in zdravstvene delavce ter osebje OZN, ter ponovno pozvala k ustavitvi izraelskih operacij v Gazi in na Zahodnem bregu.

Na briefingu o Siriji, ki je potekal zaradi napadov Izraela na njeno ozemlje je Slovenija poudarila nujnost polnega spoštovanja suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Sirije, vključno s sporazumom iz leta 1974. Sirci potrebujejo mirno tranzicijo, kar bi tuje vojaške intervencije lahko spodkopale.

Glede situacije v Libiji je Slovenija opozorila na nesprejemljivost  nedavnih dejanj proti humanitarnim in nevladnim organizacijam, ki morajo imeti možnost varno delovati v podporo ranljivemu prebivalstvu.

Na zasedanju Varnostnega sveta o Južnem Sudanu je Slovenija izrazila globoko zaskrbljenost zaradi naraščajočega nasilja in političnih napetosti, ki ogrožajo mirovni sporazum. Pozvala k umiritvi napetosti, spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti civilistov in humanitarnih delavcev ter ponovno podprla delovanje Misije ZN v Južnem Sudanu (UNMISS). 

V razpravi o Velikih jezerih, kjer znatno stopnjevanje konflikta v Demokratični republiki Kongo spodkopava regionalno stabilnost, je Slovenija pohvalila regionalna mediacijska prizadevanja, obenem pa opozorila na nujno odpravljanje temeljnih vzrokov za konflikt.

Na prvem letošnjem zasedanju Varnostnega sveta o Kosovu je Slovenija poudarila pomen konstruktivnega sodelovanja v EU vodenem dialogu med Beogradom in Prištino ter polnega spoštovanja že sklenjenih dogovorov. Potrebna so dejanja, ki bodo umirjala napetosti, ne pa unilateralni ukrepi, ki ne prispevajo k krepitvi zaupanja, razumevanja ter možnosti za napredek. V tem kontekstu je Slovenija posebej poudarila potrebo po zagotavljanju svetlejše prihodnosti za kosovsko mladino.

Varnostni svet je v začetku meseca sprejel izjavo za javnost po hudem potresu v Mjanmaru, v kateri so članice med drugim pozdravile napovedi različnih akterjev v Mjanmaru o prekinitvi ognja.

Ob neizmernem trpljenju ljudi na Haitiju, ki so poleg humanitarne krize izpostavljeni tudi obsežnemu nasilju tolp, je Slovenija pozvala Varnostni svet k nujnemu ukrepanju za zaščito civilistov, zlasti žensk in deklic, ki so žrtve spolnega nasilja.

Na briefingu visokega komisarja OZN za begunce je Slovenija izpostavila rekordno število žensk, moških in otrok, ki so bili prisiljeni zapustiti svoj dom. V tem letu se vrstijo rekordi v Gazi, Ukrajinci še naprej bežijo pred zračnimi napadi, v Sudanu je trenutno razseljenih skoraj trinajst milijonov ljudi, kar je skoraj tretjina celotnega prebivalstva. Varnostni svet je odgovoren za zaščito načel mednarodnega humanitarnega prava, ki so vodila človeštvo zadnjih 75 let. 

Na neformalnem srečanju Varnostnega sveta o umetni inteligenci je Slovenija omenila velik vpliv, ki ga bo imela uporaba umetne inteligence za mednarodni mir in varnost. Pogoj za zagotovitev njene odgovorne uporabe je popolna skladnost z mednarodnim pravom.

Varnostni svet je konec meseca aprila sprejel resolucijo o tehničnem podaljšanju mandata UNMISS.