Minister Sajovic se je v Bruslju udeležil srečanja obrambnih ministrov Nata

V okviru srečanja sta potekali delovni zasedanji, ob robu pa tudi dvostransko srečanje ministra mag. Sajovica z ministrico za obrambo Velikega vojvodstva Luksemburg ter podpis Pisma o nameri med obrambnim ministrstvom Slovenije in obrambnim ministrstvom Finske glede podpore pri nabavi oklepnih modularnih vozil 8 x 8.

Prvo zasedanje je potekalo v zavezniškem formatu. Na njem so ministri obravnavali širše vidike odvračanja in obrambe. V ospredju zavezniških prizadevanj je nadaljevanje procesa največje prilagoditve kolektivne obrambe v zadnjih desetletjih, katere temelj so izvršljivi načrti ter večdomenske sile za odvračanje in obrambo. Prednostna naloga do vrha v Haagu bo povečanje izdatkov za obrambo, pri čemer se bo zaradi zaostrenega varnostnega okolja in zahtevnejših prihodnjih ciljev zmogljivosti od vseh držav pričakovalo več. V povezavi z nujnostjo krepitve zavezniških zmogljivosti in pripravljenosti bodo nadaljnja pozornost in investicije usmerjene tudi v krepitev obrambnih produkcijskih zmogljivosti.

Ministri so na tokratnem zasedanju potrdili novo različico akcijskega načrta obrambne proizvodnje (angleško Defence Production Action Plan – DPAP), da bi povečali proizvodne zmogljivosti, zagotavljali zanesljivost in odpornost dobavnih verig ter uskladili zagotavljanje kritičnih zmogljivosti s procesom obrambnega načrtovanja zmogljivosti. Zaveznice so opozorile na nadaljnje destabilizacijske dejavnosti Rusije, posebna pozornost pa je bila namenjena tudi nadaljnji zavezniški podpori Ukrajini. Vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo (angleško Supreme Allied Commander Europe – SACEUR) je ministre seznanil z napredkom pri krepitvi zavezniške kolektivne obrambe, v silah pripravljenosti in zmogljivostih. Zasedanje je predstavljalo pomemben korak proti vrhu Nata, ki bo junija 2025 v Haagu.

V okviru prvega zasedanja so se ministri seznanili tudi s prioritetami nove administracije Združenih držav Amerike (ZDA). Zasedanja se je udeležil novi obrambni minister ZDA Pete Hegseth, ki je poudaril, da je prednostna naloga ZDA končanje vojne v Ukrajini z diplomacijo in pogajanji. Poudaril je tudi nujnost večje evropske vloge in odgovornosti pri zagotavljanju varnosti. Izpostavil je nujnost precejšnjega povečanja obrambnih izdatkov, vzpostavitve kredibilnih zmogljivosti in krepitve pripravljenosti.

Aktualne varnostne in politične razmere zahtevajo precejšen dvig obrambnih izdatkov, s čimer so se strinjale vse zaveznice. V zadnjih dveh letih je Slovenija na področju obrambe dosegla pomemben napredek z intenzivnimi prizadevanji na področju obrambnih investicij, kadrov in nabav. Slovenija ostaja zavezana postopnemu zviševanju obrambnih izdatkov, pri čemer je trenutni cilj doseči raven 2 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo, najpozneje do leta 2030. Ocenjeni obrambni izdatki za leto 2025 znašajo 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa 1,60 odstotka BDP. V razpravah o povečevanju obrambnih izdatkov, ki bodo sledile, je pomembno upoštevati tudi širši vidik odpornosti, ki poleg krepitve vojaških zmogljivosti vključuje civilno obrambo in gospodarske vidike, vključno s projekti dvojne rabe (civilno-vojaške) in krepitev kibernetskih zmogljivosti države. Minister za obrambo mag. Borut Sajovic je na zasedanju poudaril pomen celovitega pristopa k zagotavljanju varnosti ter nujnost dolgoročne in trajnostne krepitve obrambnih zmogljivosti Slovenije.

Drugo zasedanje se je nadaljevalo v okviru delovnega kosila v formatu Sveta Nato – Ukrajina (angleško NATO-Ukraine Council – NUC) na ravni obrambnih ministrov. Ministri so se seznanili z aktualnim stanjem v Ukrajini in izmenjali stališča glede nadaljnje pomoči Ukrajini.

Slovenija podpira prizadevanja in pogajanja, ki bi čim prej pripeljala do pravičnega in trajnega miru Ukrajini. Ti procesi morajo neposredno vključevati Ukrajino in deležnike, ki bodo sodelovali pri morebitnem dogovoru. Slovenija pomaga Ukrajini od začetka ruske agresije z izdatno humanitarno, materialno in vojaško pomočjo. Med drugim je Slovenija pri pomoči in donacijah dejavna tudi v formatih Nata in EU, sodeluje namreč v različnih mehanizmih vojaške podpore in pomoči. Razprava o Ukrajini je poudarila pomen enotnosti zavezništva in nadaljnje podpore Ukrajini. Nato je leta 2024 presegel zavezo, sprejeto na vrhu v Washingtonu, o zagotovitvi 40 milijard evrov pomoči, saj je Ukrajina prejela že 51 milijard evrov. K skupnim prizadevanjem je prispevala tudi Slovenija s 55 milijoni evrov pomoči.

Na sestanku je bila prisotna tudi visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas. Izpostavila je pomen transatlantskega partnerstva, vključenosti Ukrajine v diplomatska prizadevanja za mir in enotnosti EU in zavezništva ter nadaljnjo podporo Ukrajini. Vojna v Ukrajini je v praksi pokazala, kako nujno je tesno in komplementarno sodelovanje med Natom in EU, saj se obe zvezi spoprijemata s skupnimi varnostnimi izzivi in grožnjami. Za Slovenijo ostaja ključnega pomena nadaljnja krepitev tega strateškega partnerstva, še posebej pri spoprijemanju s sodobnimi varnostnimi izzivi, ki zahtevajo celovit in usklajen odziv, kot so hibridne grožnje, krepitev odpornosti ključnih služb ter zagotavljanje učinkovite vojaške mobilnosti.

Ob robu srečanja je potekalo dvostransko srečanje ministra mag. Boruta Sajovica z ministrico za obrambo Velikega vojvodstva Luksemburg Yuriko Backes. Pogovori so bili osredotočeni na obrambne izdatke, nadaljnjo krepitev dvostranskega sodelovanja na področju visokih tehnologij, razvoj zmogljivosti in modernizacije ter prizadevanja za vključevanja.

Ob robu je bilo podpisano Pismo o nameri med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Republike Finske glede podpore pri nabavi oklepnih modularnih vozil 8 x 8. Vlada Republike Slovenije se je na svoji 139. seji seznanila s potekom dejavnosti glede nabave oklepnih modularnih bojnih kolesnih vozil 8 x 8 in Ministrstvu za obrambo podala soglasje za izvedbo postopka naročila. To je pomemben korak v procesu pridobivanja teh vozil, saj bo finsko obrambno ministrstvo pomagalo Sloveniji pri postopku nabave in sodelovanju s proizvajalcem. Postopek nabave bo transparenten, z jasnimi postopki odločanja in nadzora. Ministrstvo za obrambo bo pri tem zagotavljalo, da bo celoten proces potekal v skladu z najvišjimi standardi upravljanja javnih sredstev in v korist obrambnih potreb Republike Slovenije. Nabava teh vozil je del dolgoročnega načrta razvoja Slovenske vojske in prispeva k večji varnosti, boljši opremljenosti ter operativni sposobnosti naših enot.