Skoči do osrednje vsebine

Predavanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja

Zaključil se je prvi niz predavanj na temo prenove plačnega sistema javnega sektorja. Vodja Sektorja za plače v javnem sektorju mag. Branko Vidič in sodelavci mag. Katja Knez, Martina Jug in Boro Nikić so na njih predstavili novosti, prevedbo plačnih razredov v novo plačno lestvico in določitev plače v prehodnem obdobju od leta 2025 do leta 2028.
Moški pred polno dvorano predava. Za mizo pred občinstvom sedita dve ženski. Za njima je projekcija prosojnic.

Vodja Sektorja za plače v javnem sektorju mag. Branko Vidič in sodelavki mag. Katja Knez in Martina Jug | Avtor: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Mag. Katja Knez je v uvodnem delu spregovorila o ključnih novostih Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plačno lestvico, določanje osnovne plače, napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred, izplačevanje delovne uspešnosti in dodatkov ter spremembe, ki se nanašajo na spregled izobrazbe.

Pomembno novost predstavlja določba, da nihče v javnem sektorju ne more biti uvrščen v plačni razred, ki bi bil nižji od minimalne plače. »Če se vrednost minimalne plače poviša, se javni uslužbenec uvrsti v prvi plačni razred, katerega vrednost je enaka ali višja od zneska minimalne plače,« je pojasnila Knezova in dodala, da je nova tudi določba, ki omogoča višjo uvrstitev javnega uslužbenca. »Javnega uslužbenca se lahko v primeru, ko ima posebna znanja, kompetence ali v drugih utemeljenih primerih (npr. ko gre za deficitarnost kadra), uvrsti do deset plačnih razredov višje od izhodiščnega plačnega razreda, kar pomeni, da se osnovna plača zviša za približno 30 odstotkov.«

Martina Jug se je v svoji prezentaciji osredotočila na prehod iz obstoječega v nov plačni sistem. Udeležencem je predstavila način prevedbe plačnih razredov delovnih mest na osnovi aktov za uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede (kolektivne pogodbe, uredbe) in na konkretnih primerih pojasnila način prevedbe plačnih razredov v novo plačno lestvico. »Te izračune bo seveda omogočala posebna aplikacija, ki jo za namen priprave pogodb o zaposlitvi oz. aneksov pripravlja Ministrstvo za javno upravo, vendar je pomembno, da javni uslužbenci, ki bodo te pogodbe oz. anekse pripravljali, razumejo proces prevedbe plačnih razredov v novo plačno lestvico, saj bodo morali nove plačne razrede znati pojasniti zaposlenim pri delodajalcu,« je izpostavila. Ker javni uslužbenci s 1. januarjem 2025 še ne bodo dobili osnovne plače v višini vrednosti plačnega razreda, v katerega bodo uvrščeni s prevedbo, je Jugova v svojem delu predevanja pojasnila tudi način in časovni okvir postopnega poviševanja osnovne plače v prehodnem obdobju do leta 2028.

Vodja Sektorja za plače v javnem sektorju mag. Branko Vidič je pojasnil določitev osnovne plače javnim uslužbencem, ki se bodo zaposlili prvič v javnem sektorju v prehodnem obdobju in bodo v istem obdobju premeščeni na drugo delovno mesto. Tudi za te javne uslužbence velja, da v tem obdobju ne bodo prejemali polne osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu, v katerega bodo ob zaposlitvi oziroma premestitvi uvrščeni.

Vidič je spregovoril tudi o plačah direktorjev in funkcionarjev. »Veseli me, da se s prenovo plačnega sistema javnega sektorja končno vzpostavljajo ustreznejša razmerja med plačami funkcionarjev in direktorjev na eni strani in plačami javnih uslužbencev na drugi strani. Ta razmerja so bila popolnoma porušena in v marsikaterem primeru so javni uslužbenci že z osnovno plačo prehitevali svoje direktorje in tudi funkcionarje. Temu je prenovljen plačni sistem z novo plačno lestvico naredil konec,« je navedel.

Vzorec aplikacije za določitev plače ob prevedbi in v prehodnem obdobju je predstavil njen avtor Boro Nikić. »Namen aplikacije je določiti osnovne bruto plače javnim uslužbencem, vključno z direktorji in funkcionarji, ob prehodu v nov plačni sistem in v prehodnem obdobju do 1. januarja 2028. Aplikacija bo prav tako pripravila podatke, potrebne za pripravo novih pogodb o zaposlitvi oziroma aneksov pogodb o zaposlitvi,« je povedal.

  • Plačni sistem javnega sektorja velja za ves javni sektor, ki ga sestavljajo vsi proračunski uporabniki (državni organi, občine, javni zavodi, javni skladi, javne agencije, javni gospodarski zavodi). Gre za približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju.