Srečanje Podnebnega sveta z Ministrstvom za finance: razprava o ukinitvi subvencij za fosilna goriva
Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra
Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe in povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo. Gibanje na prostem je zaradi letečih predmetov lahko smrtno nevarno, zato pozivamo k povečani previdnosti.
Civilna zaščita je v visoki pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.
Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
- ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
- vrata in okna naj bodo zaprta,
- na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
- ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
- spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
Seje sta se udeležila državni sekretar Uroš Vajgl in generalni direktor Direktorata za podnebne politike Andrej Gnezda z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. S strani Ministrstva za finance so se seje udeležile mag. Katja Božič, državna sekretarka, pristojna za davke, carine in druge dajatve ter izboljšanje učinkovitosti javne porabe, dr. Katja Lautar, generalna direktorica Direktorata za ekonomsko in fiskalno politiko, mag. Tina Humar, generalna direktorica Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov in mag. Miranda Groff Ferjančič, namestnica direktorja Direktorata za proračun.
Podnebni svet je predstavnice Ministrstva za finance povabil, da pojasnijo, kako fiskalna in davčna politika prispevata k cilju razogljičenja, kakšni so lahko nadaljnji koraki pri tem in predstavijo srednjeročni strukturno-fiskalni načrt in zeleno proračunsko načrtovanje.
Predstavnice Ministrstva za finance so izpostavile potrebo po celovitem in ambicioznem načrtu za prehod v nizkoogljično družbo in izrazile stališče, da je davčna politika lahko le eden od vzvodov za razogljičenje. Za uspešen prehod je pred uvedbo davčnih ukrepov ključno omogočiti konkurenčnost gospodarstva in stabilnost javnih financ. Poudarili so, da ima Slovenija ambiciozne cilje na področjih energetike in okolja, kar prinaša določene izzive. Prehod v krožno gospodarstvo je nujno, a hkrati bo treba najti ravnovesje med okoljskimi, javnofinančnimi in socialnimi cilji. Uspešen zeleni prehod bo zahteval obsežne naložbe investicij v alternativne vire energije, zato je hkrati nujen pregled obstoječih davčnih politik za ocenjevanje njihove učinkovitosti. Davčna politika ni edini ukrep, ki lahko vpliva na uspešnost zelenega prehoda, zato je potrebna preobrazba industrije, vključno z izboljšanjem procesov in integracijo umetne inteligence, vlaganje v razvoj kadrov, vzpostavitev infrastrukture za električna vozila, usklajenost stanovanjske politike s podnebnimi cilji, trajnostno ravnanje vseh državljanov in uporaba okolju prijaznejših izdelkov.
Glede srednjeročnega strukturno-fiskalnega načrta so predstavnice Ministrstva za finance kot prioritetna področja navedle zdravstvo, zagotavljanje ustreznih cenovno dostopnih stanovanj, varnost, sanacijo popoplavne obnove in jasno opredeljeni diskrecijski ukrepi na strani prihodkov.
Vlada je lani sprejela metodologijo za zeleno proračunsko načrtovanje, ki velja do 2026 za projekte in ukrepe, tudi tiste, ki do leta 2026 še ne bodo zaključeni. Slovenija s tem vstopa v skupino 12 držav članic, ki so to metodologijo že sprejele.
Obe strani sta se strinjali, da je pri oblikovanju okoljskih ukrepov nujno potrebno sodelovanje vseh relevantnih resorjev ter oblikovanje konsenza med njimi. Predstavnice Ministrstva za finance so pri tem poudarile, da moramo začeti s pripravo politik, člani Podnebnega sveta pa so opozorili na že obstoječe, sprejete politike, med drugim:
- člen 2.1 (c) Pariškega sporazuma o »uskladitvi finančnih tokov z razvojem, usmerjenim v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in večjo odpornost proti podnebnim spremembam,” ki vključuje javnofinančne tokove;
- priporočilo Evropske komisije, naj se določijo konkretni koraki za ukinitev subvencij za fosilna goriva v revidiranem NEPN-u;
- pozicijo Evropskega sveta na konferenci COP28 v Dubaju za postopno odpravljanje vseh subvencij za fosilna goriva, s katerimi se ne naslavlja energetska revščina ali pravičen prehod.
V sklepu sta se obe strani strinjali, da se v prihodnje predložijo konkretne in usklajene podnebne pobude, ki morajo vsebovati zastavljeno časovnico in pričakovane učinke v preučitev Ministrstvu za finance. Predlagana je bila tudi možnost pobud, ki vključujejo meddržavno sodelovanje.