120. redna seja Vlade Republike Slovenije
Vlada se je seznanila z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2024, ki jo je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Gospodarska rast se bo letos ob stagnaciji investicij in šibkem okrevanju tujega povpraševanja umirila (1,5 odstotka) in bo nižja od Umarjevih pomladanskih pričakovanj (2,4 odstotka). V prihodnjih dveh letih pričakujejo ponovno višjo rast BDP (2,4 odstotka leta 2025 in 2,5 odstotka leta 2026). Inflacija se bo do novembra ohranjala na nizki ravni, konec leta in predvidoma v začetku prihodnjega leta pa se bo ponovno povišala zaradi učinka nizke osnove in izteka preteklih ukrepov za zajezitev visokih cen energentov.
Strategija razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031 opredeljuje strateške usmeritve za razvoj primarne ravni zdravstvenega varstva in opredeljuje vizijo o nenadomestljivi vlogi primarne ravni v zdravstvenem varstvu.
Namen Strategije je z ukrepi doseči prilagoditev in spremembe v zagotavljanju primarne ravni zdravstvenega varstva, ki bodo omogočale integrirano (celovito, usklajeno in stalno) in kakovostno obravnavo, večjo skladnost z zdravstvenimi potrebami prebivalstva v vseh življenjskih obdobjih ter zagotavljale spodbudno delovno okolje za zdravstvene delavce ob upoštevanju strokovnih, kadrovskih, finančnih in infrastrukturnih omejitev, napredka znanosti in razvoja dobrih praks na vseh področjih primarne ravni.
Strategija opredeljuje deset strateških ciljev:
- pravična dostopnost do zdravstvenega varstva čim bližje posameznikovemu bivališču,
- usmerjenost v preventivno zdravstveno varstvo in vseživljenjski pristop,
- vključenost in opolnomočenje posameznika in družbe,
- integrirana obravnava pacienta,
- kakovostna in varna obravnava pacienta,
- učinkovito upravljanje in vodenje,
- finančne spodbude in vlaganje v infrastrukturo,
- vlaganje v kadrovske vire in ustrezne delovne pogoje,
- razvoj raziskovalne dejavnosti,
- digitalna preobrazba za podporo procesov zdravstvene obravnave.
Za izvedbo Strategije bodo pripravljeni kratkoročni akcijski načrti s konkretnimi ukrepi za obdobja 2025−2026, 2027−2029 in 2030−2031, ki jih bo sprejemala Vlada Republike Slovenije. Z doslednim spremljanjem izvajanja strategije in z usklajenostjo deležnikov pri njenem izvajanju bo zagotovljeno uresničevanje zastavljenih ciljev do leta 2031. S Strategijo jasno opredeljujemo vizijo o nenadomestljivi vlogi primarne ravni v zdravstvenem varstvu. Primarna zdravstvena raven je nosilni steber zdravstvenega varstva. Dokazano je, da so zdravstveni sistemi, ki temeljijo na močnem primarnem zdravstvenem varstvu, učinkovitejši, zagotavljajo pravičnejše zdravstveno varstvo, dolgoročno izboljšujejo zdravje prebivalstva, prispevajo k večjemu zadovoljstvu pacientov ter zagotavljajo boljšo pripravljenost in odpornost na izredne razmere. Učinkovita primarna raven je bistvenega pomena za dostopno zdravstveno varstvo, saj se osredotoča na širše determinante zdravja. Z nižjimi stroški kot sekundarno in terciarno zdravstveno varstvo izboljšuje zdravstvene izide, gradi zaupanje v celoten zdravstveni sistem in javne zdravstvene ustanove.
Za izvajanje lani sprejete evropske uredbe o splošni varnosti proizvodov je potreben sprejem novega Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o splošni varnosti proizvodov. Ta določa obveznosti gospodarskih subjektov in ponudnikov spletnih tržnic glede zagotavljanja splošne varnosti proizvodov, pristojne organe za nadzor nad izpolnjevanjem določb zakona in njihova pooblastila. Določa tudi ukrepe ter prekrške v zvezi z izvajanjem evropske uredbe. Predlog zakona določa, da morajo biti potrošnikom na voljo navodila in informacije v slovenskem jeziku. Določa, da je Tržni inšpektorat enotna kontaktna točka za sistem hitrega obveščanja o nevarnih proizvodih. Predstavlja pravno podlago za uredbo o načinu dela in sodelovanja pristojnih organov in enotne kontaktne točke v postopkih mednarodne izmenjave informacij o omejevalnih ukrepih pristojnih organov za nadzor trga in o prostovoljnih dejanjih gospodarskih subjektov, ki omejujejo trgovanje s proizvodi. Na podlagi zakona bo možno tudi izvajanje predpisov izvedbenih aktov Evropske komisije, v zvezi s proizvodi, ki predstavljajo resno tveganje za zdravje in varnost potrošnikov.
Vlada se je danes seznanila z Informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in jo bo posredovala Državnemu zboru. Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (URSOO) je 28. junija 2024 Evropski komisiji (EK) posredoval tretji zahtevek za plačilo, in sicer za četrti obrok nepovratnih sredstev in drugi obrok za posojila. Izplačilo zahtevka v vrednosti 257,6 milijona evrov vlada pričakuje do konca letošnjega leta. Gre za 141,5 milijona evrov nepovratnih sredstev in 116,1 milijona evrov posojila. Država je končnim prejemnikom od začetka izvajanja načrta leta 2021 do konca avgusta 2024 za že izvedene projektne aktivnosti izplačala 530 milijonov evrov, od tega letos 157 milijonov evrov. Glavnina letošnjih izplačil je bila namenjena projektom na področju gospodarstva, turizma in športa ter železniške infrastrukture.