V programe nižjega poklicnega izobraževanja se je prijavilo 745 kandidatov (lani 625), v programe srednjega poklicnega izobraževanja 4.721 kandidatov (lani 4.340), od tega se jih je za vajeniško obliko izobraževanja do sedaj odločilo 193 kandidatov (lani 212), v programe srednjega strokovnega izobraževanja 9.808 kandidatov (lani 9.942) in v gimnazijske programe 7.697 kandidatov (lani 7.963). Za programe splošne gimnazije se je prijavilo 5.938 kandidatov (lani 6.246), za strokovne gimnazije pa 1.759 kandidatov (lani 1.717).         

Deleži prijavljenih kandidatov glede na vrsto izobraževalnega programa kažejo, da se je za naslednje šolsko leto v programe nižjega poklicnega izobraževanja prijavilo 3,2 odstotka kandidatov (lani 2,7 odstotka), v programe srednjega poklicnega izobraževanja 20,6 odstoka (lani okrog 18 odstotkov), v programe srednjega strokovnega izobraževanja 42,7 odstotka (lani 43,5 odstotka), v gimnazijske programe pa se je prijavilo 33,5 odstotka kandidatov (lani 34,8 odstotka).

Tudi letos se nadaljuje trend povečanega zanimanja za vpis v programe nižjega poklicnega izobraževanja, tako kot vsako leto pa se je tudi letos največ kandidatov prijavilo v programe srednjega strokovnega izobraževanja, sledijo gimnazijski programi in nato programi srednjega poklicnega izobraževanja. Razlika s preteklimi leti je ta, da smo v zadnjih letih zaznali, da se veliko kandidatov iz manjših krajev ali krajev, ki so blizu večjih središč, odloča za vpis v šole v večjih središčih, kar pa morda letos ne zaznavamo tako množično, saj so kandidati v večini primerov ostali v svojem lokalnem okolju. Primerjava podatkov s preteklimi leti tudi kaže, da so se prijavljeni kandidati s prijavami v večini porazdelili med posameznimi vrstami programov in med posameznimi šolami, tako da po roku za prenos prijav ne zaznavamo posebnega pritiska na posamezne programe ali šole, še posebej ne tako kot v preteklosti na šole v Ljubljani in Celju. Deleža prijavljenih v gimnazijske programe in v programe srednjega strokovnega izobraževanja sta se v primerjavi s preteklimi leti zmanjšala, na račun tega pa se je nekoliko povečal delež prijavljenih v programe srednjega poklicnega izobraževanja, kar pomeni, da so se kandidati letos tudi bolj ustrezneje prijavljali v različne programe glede na svojo učno uspešnost.

Letos zaključuje osnovno šolo 21.305 devetošolcev (lani 21.571), kar je 266 kandidatov manj kot lani. Za vpis v srednjo šolo za naslednje šolsko leto je sicer prijavljenih več kandidatov, kot je učencev, ki letos zaključujejo osnovno šolo, saj so se lahko na razpisana mesta prijavili tudi kandidati, ki so zaključili samo osnovnošolsko obveznost in vsaj sedem razredov, kar je zadosten pogoj za vpis v programe nižjega poklicnega izobraževanja, dijaki, ki se z naslednjim šolskim letom ponovno vpisujejo v začetni letnik, vendar v drug izobraževalni program (dijaki preusmerjenci), bodisi, ker so si morda lansko leto izbrali prezahteven program in so v tekočem šolskem letu neuspešni, bodisi so se odločili za drugačno karierno pot, nekaj pa je tudi prijavljenih kandidatov, ki osnovno šolo v tem šolskem letu zaključujejo v tujini (dijaki tujci).

Prvotno število razpisanih mest (26.066) za vpis novincev v srednje šole za prihodnje šolsko leto 2024/2025, ki je bilo objavljeno z razpisom januarja letos, se je malenkost spremenilo, saj smo do roka za prenos prijav na nekaterih programih obseg razpisanih mest zmanjšali. Na nekaterih izobraževalnih programih se je namreč sprva prijavilo zelo malo kandidatov ali celo nihče. Do roka za prenos prijav (do 23. 4. 2024) se je tako na teh programih obseg mest zmanjšal za 498 mest, in sicer na 25.568 razpisanih mest. Po roku za prenos prijav pa smo v maju na nekaterih programih, kjer je interes za vpis večji in imajo šole še na voljo prostorske in kadrovske zmogljivosti, obseg mest zaradi večjega števila prijavljenih povečali (za 589 mest), tako je sedaj na voljo 26.157 razpisanih mest.

Poleg navedenega števila dodatno razpisanih mest smo na nekaterih izobraževalnih programih soglašali s predlogi šol, da v okviru obstoječega obsega razpisanih oddelkov sprejmejo več prijavljenih kandidatov, kot je razpisanih mest, predvidenih za novince. V okviru programa srednjega poklicnega izobraževanja namreč vsako leto v skladu s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva razpisujemo za vpis novincev za posamezni oddelek po 26 mest, medtem ko je v posameznem oddelku lahko do 28 dijakov. V okviru programa srednjega strokovnega ali gimnazijskega izobraževanja vsako leto v skladu z navedenim pravilnikom o normativih razpisujemo za vpis novincev za posamezni oddelek po 28 mest, medtem ko je v oddelku lahko do 30 dijakov. Navedena mesta v posameznem oddelku (po 2 mesti) posamezne vrste izobraževalnih programov so namreč namenjena za ponavljalce, katerim mora šola zagotoviti možnost ponavljanja. Če šola za prihodnje šolsko leto ne predvideva ponavljalcev, ali manj ponavljalcev, kot je rezerviranih mest v okviru oddelka, lahko na ta mesta lahko sprejme novince. Poleg tega pa je kar nekaj šol predlagalo celo oblikovanje nadnormativnih oddelkov, s čimer se bodo šole bodisi izognile omejitvi vpisa, bodisi bodo na ta račun sprejele še kakšnega dodatnega novinca.

Na podlagi navedenega (sprejemanje novincev na račun mest, ki so rezervirana v oddelku za ponavljalce, in z oblikovanjem nadnormativnih oddelkov) je tako za naslednje šolsko leto za 22.971 prijavljenih kandidatov poleg 26.157 razpisanih mest na voljo še dodatnih 425 mest. Skupaj je tako za vpis prijavljenih kandidatov na voljo 26.582 prostih mest. Skupno je bilo tako v maju dodatno zagotovljenih 1.014 mest.

Podrobnejše informacije se nahajajo v gradivu, pripetem spodaj, dodajamo pa tudi dokument s seznamom šol, ki bodo letos omejile vpis.