Zasedanja so se med drugimi udeležili komisarka za zdravje in varno hrano Stella Kyriakides, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za Evropo Hans Henri Kluge, izvršna direktorica Evropske agencije za zdravila (EMA) Emer Cooke, direktorica Evropskega centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (ECDC) Andrea Ammon in namestnik direktorja Direktorata za zaposlovanje, delo in socialne zadeve pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mark Pearson. Na zasedanju so bili prisotni tudi ministri za zdravje Švice, Islandije, Liechtensteina in Norveške.

Na dnevnem redu srečanja, ki ga je gostil Frank Vandenbroucke, podpredsednik vlade Kraljevine Belgije in minister za socialne zadeve in javno zdravje so bile tri teme, ki jih je Svetu Evropske unije (Svet EU) predlagalo belgijsko predsedstvo: zdravstveni kadri, zdravila ter nenalezljive bolezni.

V zvezi z zdravstvenimi kadri je belgijski minister poudaril, da se države članice Evropske unije (EU) soočajo s pomanjkanjem delovne sile. Razlogi za to so večplastni, od staranja prebivalstva, hitro razvijajoče se tehnologije do naraščajočih bremen kroničnih bolezni. Načine dela je zato treba prilagoditi zdravstvenim delavcem, da bodo ustrezali njihovim potrebam. Potrebna je celovita strategija reševanja problematike zdravstvenih kadrov na ravni EU, ki bo v podporo nacionalnim strategijam. Strategija za zdravstveno delovno silo mora upoštevati in naslavljati številna področja: načrtovanje, napovedovanje obsega in usposobljenosti delovne sile, zaposlovanje in usposabljanje, stalno strokovno izpopolnjevanje, izzivi kombiniranja znanj in spretnosti ter prekvalifikacij, vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi, izkoriščanje možnosti delitve nalog in digitalnih rešitev, delovni pogoji, sposobnost prelivanja kadrov v kriznih razmerah in ohranjanje zaposlitve. Poleg tega bi strategija EU lahko ponudila poglobljeno oceno ustreznosti in učinkovitosti obstoječih pravnih okvirov na ravni EU. Večina ministrov in vodij delegacij je v razpravi podprla belgijsko predsedstvo pri predlogih reševanja problematike zdravstvenih kadrov s celovito strategijo na ravni EU.

Državni sekretar Kordež je v razpravi poudaril, da Slovenija pozdravlja vsa prizadevanja in ukrepe, ki bodo ublažili krizo pomanjkanja zdravstvenih delavcev. Med ukrepe bi lahko uvrstili celovit okvir za vzajemno priznavanje kvalifikacij ter znanj in spretnosti, zagotavljanje finančne podpore in tehnične pomoči državam članicam za izboljšanje njihovih zdravstvenih sistemov, s poudarkom na programih izobraževanja, usposabljanja in razvoja spretnosti. S spodbujanjem inovativnih modelov zagotavljanja oskrbe, kot sta telemedicina in spremljanje na daljavo, bi izboljšali dostopnosti zdravstvenega varstva zlasti v slabo pokritih regijah. Kordež meni, da bi morala biti obstoječa zakonodaja EU bolj fleksibilna, da lahko obdržimo zdravstveno silo. Izpostavil je tudi sodelovanje zdravstvenega sektorja z drugimi sektorji, kot sta izobraževanje in finance.

Drugi dan zasedanja je bil najprej osredotočen na varnost oskrbe z zdravili, razprava je tekla o nedavnih pobudah, napovedanih v sporočilu Komisije z naslovom »Odpravljanje pomanjkanja zdravil v EU«, o vzpostavitvi Zavezništva za kritična zdravila, študiji Komisije o (prihodnjem) aktu o kritičnih zdravilih, predvideni strategiji EU glede kopičenja zalog in vlogi javnih naročil za okrepitev varnosti. Predsedujoči belgijski minister je poudaril, da bo to srečanje vodilo k nadaljnjim korakom v zvezi s ključnimi vprašanji, kot so proizvodnja, nabava, kopičenje zalog in določanje cen kritičnih zdravil.

Belgija je leta 2023 pripravila neuradni dokument o načinih za izboljšanje zanesljivosti oskrbe z zdravili v Evropi, ki je prejel široko podporo držav članic. Ta predlaga kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ukrepe, ki se nanašajo na vzpostavitev prostovoljnega solidarnostnega mehanizma za pomoč in pospešitev dela v zvezi s seznamom kritičnih zdravil unije ter predlaga nov akt o kritičnih zdravilih, ki bi zagotovil, da imajo bolniki dostop do ključnih zdravil. Belgijski minister je predstavil posvetovalni mehanizem Zavezništvo kritičnih zdravil. Ta bo združil vse ustrezne deležnike in pripravil priporočila za okrepitev ponudbe kritičnih zdravil v EU, da bi preprečili njihovo pomanjkanje.

Komisarka Kyriakides je izpostavila, da morajo imeti državljani EU pravico do enakega dostopa do zdravil – ne glede na to, kje živijo. Omenila je tudi solidarnostni mehanizem, ki je potreben, da se zdravila v primeru, da jih v eni državi članici zmanjka, premestijo iz druge države članice. Zato pozdravlja ustanovitev Zavezništva za kritična zdravila. Na dobavno verigo zdravil negativno vpliva kriza v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Zato je treba zagotoviti strateško neodvisnost EU od tretjih trgov. Na Komisiji so pripravili tudi smernice za javno naročanje zdravil, ki bodo koristile državam članicam, da se seznanijo z dobrimi praksami. Dodala je še, da bo nov zakonodajni farmacevtski paket izboljšal dostopnost do zdravil.

V razpravi so države članice, vključno s Slovenijo, podprle ustanovitev Zavezništva za kritična zdravila. Državni sekretar Kordež je glede tega dejal, da država z majhnim trgom vedno opozarja na pomanjkanje zdravil, zato je koristno združiti vse zainteresirane strani, da sodelujejo z roko v roki. Kar se tiče skupnih zalog je povedal, da ima Slovenija trenutno zaloge le v svojih nacionalnih blagovnih rezervah in da podpiramo skupno kopičenje zalog v EU, saj menimo, da bi skupne strateške zaloge zdravil lahko zagotovile razpoložljivost in dostopnost osnovnih zdravil v izrednih razmerah. Te bi pomagale ublažiti motnje v dobavni verigi in pri reševanju pomanjkanja zdravil. Ciljno usmerjen in sorazmeren pristop h kopičenju zalog bi lahko pomagal obvladovati tveganja, povezana z nepredvidenim nenadnim povečanjem trga kritičnih zdravil. Državni sekretar je zato še izpostavil, da je treba razviti različne strategije za različna zdravila, da bi zagotovili razpoložljivost kritičnih zdravil na vseh trgih v EU.

V času delovnega kosila, s katerim se je zaključilo zasedanje, je potekala razprava o nenalezljivih boleznih z naslovom »Evropski načrt za boj proti raku: poudarek na primarni preventivi«. Udeleženci so razmišljali, kaj še lahko na področju preprečevanja raka storimo na evropski ravni. Belgijski minister je dejal, da obstaja veliko utemeljenih argumentov za preprečevanje nenalezljivih bolezni, ki so med drugim povezane z zdravjem pacientov, proračunskimi sredstvi in gospodarstvom, blaginjo, odpornostjo zdravega prebivalstva na krize in podobno. Zaradi velikih razlik med nacionalnimi politikami držav članic EU o alkoholu, hrani ali tobaku je okrnjen skupni boj proti nenalezljivim boleznim.

Države članice so poudarile, da je treba razviti celovito strategijo EU, ki bo v podporo državam članicam pri preprečevanju nenalezljivih bolezni in spodbujanju javnega zdravja.

Slovenska delegacija je izpostavila številne nacionalne strategije za krepitev zdravja in preprečevanja nenalezljivih bolezni, kot so državni program za obvladovanje raka, dokumenti, ki obravnavajo izzive, kot so nadzor nad tobakom, škodljivo raba alkohola, nezdravo prehrano, telesno nedejavnost, okoljskimi dejavniki tveganja in podnebnimi spremembami. Na tem področju je na ravni EU veliko prostora za izboljšave, zlasti pri razvoju standardiziranih smernic in predpisov. Slovenija se je zavzela za implementacijo ukrepov, ki so predvideni v okviru Evropskega načrta za boj proti raku. 

Ob robu neformalnega zasedanja se je slovenska delegacija sestala z avstrijsko, hrvaško in italijansko delegacijo, s katerimi je potekal pogovor o temah tega zasedanja in nadaljnjem sodelovanju na področju zdravja.