Konference so se udeležili oblikovalci politik in številni strokovnjaki iz držav članic ter inštitucij Evropske unije (EU). Poleg njih so konferenci prisostvovali predstavniki ostalih mednarodnih organizacij, kakor tudi držav izven EU ter drugi deležniki in akademski predstavniki.

Ob odprtju konference je udeležence nagovoril podpredsednik vlade in minister za javno zdravje in socialne zadeve Kraljevine Belgije, prof. dr. Frank Vandenbroucke, ki je opozoril na nujno potrebo po holističnem okviru, ki bi holistično pristopil k reševanju nezadovoljenih zdravstvenih potreb. O neizpolnjenih potrebah v zvezi s svojo boleznijo ledvic, je na odprtju konference spregovorila bolnica Annemie Heselmans.

Na prvem dnevu konference so udeleženci razpravljali o ocenjevanju zdravstvenih potreb, ki so povezane s posameznimi boleznimi. V sklopu prve okrogle mize so strokovnjaki predstavili ozadje in opisali vprašanja nezadovoljenih zdravstvenih potreb. Ugotavljali so, da je trenutni zdravstveni sistem zelo reaktiven in močno odvisen od ponudbe. Agencije in javni plačniki se morajo ukvarjati z dokazi, ki jim jih predložijo razvijalci ali proizvajalci glede nezadovoljenih potreb. Te rešujejo novi zdravstveni ukrepi brez trdnih dokazov o osnovnih potrebah bolnikov in/ali družbe. V sklopu druge okrogle mize so udeleženci skušali pojasniti, zakaj na trg pridejo le nekateri dosežki, čeprav so tisti, ki potencialno ne pridejo na trg, obetavni za rešitev nezadovoljenih zdravstvenih potreb.

Drugi dan zasedanja je bil namenjen nadaljevanju razprave o iskanju rešitev pri naslavljanju nezadovoljenih potreb v zdravstvu. Najprej je prisotne nagovoril podpredsednik Nacionalnega inštituta za zdravstveno in invalidsko zavarovanje Kraljevine Belgije Pedro Facon, ki je pohvalil razpravo s prvega dne zasedanja in opozoril na pomen skupnostnega, celostnega in holističnega naslavljanja nezadovoljenih zdravstvenih potreb. Sledil je nastop Maxime Fastrez, ki je s pomočjo izpovedi bolnice z endometriozo prikazal pomen holistične obravnave ter muitidisciplinarnega pristopa k zdravstveni obravnavi.

Na prvi okrogli mizi so se udeleženci strinjali z ugotovitvijo Facona in opozorili, da je holistični pristop ne le nujen, pač pa je od njega odvisna tudi vzdržnost zdravstvenih sistemov. Pri zagovarjanju holističnega pristopa so šli še korak dlje, saj bi bilo potrebno pogledati proti povezovanju s pristopom, ki temelji na specifičnih potrebah pacientov. Ravno zaradi tega je potrebno zagotoviti pravilen ustroj in okvir, ki bo deloval v skladu z nezadovoljenimi potrebami v zdravstvu. Na drugi okrogli mizi so udeleženci razpravljali o načinih, ki so potrebni, da bodo zdravstveni sistemi lahko uspešno in učinkovito naslavljali identificirane, najnujnejše zdravstvene potreb.

Konferenca se je zaključila s panelom na visoki ravni, na katerem je sodelovala tudi državna sekretarka Eva Vodnik. V panelu so sodelovali še prof. dr. Frank Vandenbroucke, Sandra Galina, generalna direktorica generalnega direktorata za zdravje na Evropski komisiji, Karla van Rooijen, namestnica generalnega direktorja na Ministrstvu za zdravje, socialno varnost in šport Kraljevine Nizozemske in Katarina Reich, generalna direktorica za javno zdravje in zdravstvene sisteme na Ministrstvu za socialne zadeve Avstrije. Udeleženci so predstavili politični uvid v naslavljanje glavnih tematik pričujoče konference. Potrebno je sodelovanje ter priprava konkretnih korakov na ravni EU kot tudi v državah članicah.

Državna sekretarka Vodnik je v svojem prispevku opozorila na pomanjkanje podatkov, ki bi osvetlili področja, v katerih je naslovljenih najmanj zdravstvenih potreb. Prav tako je izpostavila, da je potrebno pogledati s perspektive pacienta, kako reševati nezadovoljene potrebe kot tudi pomen sodelovanja med državami članicami. Razpravo je zaključila z mislijo, da je potrebno zdravje ohraniti visoko na agendi EU in delovati po načelu zdravje v vseh politikah, pri čemer se mora ne samo stroka, pač pa tudi najvišji politični nivo vključiti v to razpravo.

Belgijski minister je konferenco zaključil z mislijo, da inovacije ne pomenijo vedno nekaj boljšega in da je potrebno imeti ves čas v mislih potrebe bolnikov in družbe.