Skoči do osrednje vsebine

Državni sekretar Šefic z župani občin Koroške regije o konkretnih izzivih in rešitvah

Državni sekretar in vodja Službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic se je danes s sodelavci iz Državne tehnične pisarne mudil na delovnih srečanjih z župani občin Koroške regije, ki so bile prizadete v avgustovski ujmi 2023, in njihovimi sodelavci.

V obdobju načrtovanja sanacije in obnove po poplavah, ko se občine soočajo z različnimi izzivi in kompleksnimi problemi, so konstruktivni in redni dialogi ključnega pomena, čemur so namenjeni tudi individualni pogovori z župani.

V dopoldanskem času se je državni sekretar Šefic srečal z županjo  Črne na Koroškem mag. Romano Lesjak, sledilo je srečanje z županom Mežice Markom Mazetom ter ogled Nužijevega plazu, kjer se je državni sekretar Šefic seznanil s potekom dvofazne sanacije spodnjega dela hudourniških grap, ki so v območju državne ceste.

V nadaljevanju dneva se je državni sekretar srečal z županom Prevalj dr. Matijo Tasičem in županom Raven na Koroškem dr. Tomažem Roženom. Z županom Roženom sta si ogledala plaz Koroški Selovec in se srečala z lastnikoma objektov pod plazom. Namen pogovorov je bila seznanitev s situacijo in dogovor, kako zadevo urejati naprej.

V zaključku delovnega obiska se je državni sekretar srečal še  z županom Slovenj Gradca Tilnom Kluglerjem.

Državni sekretar Šefic je s sogovorniki naslovil konkretne probleme, s katerimi se soočajo občine pri pripravi projektov obnove v okviru obstoječe zakonodaje, iskanju lokacij za nadomestitvene gradnje in umeščanju v prostor.

Državni sekretar Šefic je pozdravil napore sogovornikov pri iskanju rešitev za posamezne primere ter pobudo za razmislek o spremembah zakonodaje, s katerimi bi lahko razrešili več situacij, ki se izkažejo pri izvajanju konkretnih projektov. Hkrati je apeliral na župane, da v času priprave in razgrnitve strokovnih mnenj ter nadaljnjem postopku sprejemanja odločitev o odstranitvi posameznih objektov, vzporedno nadaljujejo z iskanjem zemljišč v občinah, ki bodo namenjena nadomestitvenim gradnjam. Tako bodo postopki, ki bodo sledili cenitvam posameznih objektov in podpisom individualnih pogodb, lahko stekli hitreje.

Kot je že večkrat poudaril državni sekretar, je ključni dejavnik, ki bo definiral uspešnost obnove po avgustovski naravni nesreči in zagotovil boljšo pripravljenost in odpornost na morebitne prihodnje tovrstne podnebne ekstreme, skupno delo vseh vpletenih ter zavedanje, da lahko le s sodelovanjem dosežemo zastavljene cilje.