Gre za nadnacionalno spomeniško območje, za katerega je kandidaturo vodila Nemčija. Pot cistercijanov je dolga 6300 kilometrov, pohodnike pa popelje v neokrnjeno divjino, kulturno krajino in med kulturno dediščino. V Sloveniji sta v projekt vključena samostan Stična, ki ga zastopa Muzej krščanstva na Slovenskem, in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki, ki ga zastopa Galerija Božidar Jakac.

Trenutno v nekdanjem samostanu poteka prenova vhodnih obrambnih stolpičev, za katero je Ministrstvo za kulturo lani namenilo 80.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je na delovnem obisku sicer napovedala celovitejšo obnovo samostana v višini 2.837.280 evrov, s katero bo galerija pridobila nove vhodne in razstavne prostore, dvigalo in dostope za gibalno ovirane ter dvorano za 60 oseb. Za obnovo je ministrstvo zagotovilo evropska kohezijska sredstva v povezavi s programom Natura 2000, zato bo v okviru investicije urejena tudi predstavitev naravnih vrednot, s poudarkom na okoliških gozdovih in reki Krki.

Znak evropske dediščine se podeljuje objektom ali območjem, dokumentom, muzejem, arhivom, spomenikom ali dogodkom, ki slavijo in simbolizirajo evropske ideale, vrednote in zgodovino. Spomeniška območja so izbrana zaradi svoje simbolne vrednosti in vloge, ki so jih imela, ter oživljajo evropsko pripoved in zgodbo, ki se skriva za njo.

Do sedaj je bilo razglašenih 60 spomeniških območij Znaka evropske dediščine, letos se jim bo pridružilo še dodatnih sedem, ki so predstavljeni tudi na spletni strani Evropske komisije (v angleščini). 

Cistercijanski red je v deželah, kjer je deloval, pustil pečat že od srednjega veka dalje. Iz Burgundije so se cistercijani naselili po Evropi. Samostanske krajine imajo še danes številne značilnosti, ki spomnijo na vpliv tam bivajočih menihov. Zaradi vpliva cistercijanov sta si krajina in poselitvena struktura v oddaljenih območjih Evrope podobni: ker so samostani morali biti samooskrbni, so v svoji okolici razvili široko gospodarsko mrežo. Tam najdemo sofisticirane hidrotehnične sisteme za oskrbo samostana in pridobivanje energije (z mlini), razvilo se je ribogojstvo (zaradi predpisov o postu), nastajale so specializirane kmetije z ustrezno velikimi zemljišči za poljedelstvo in živinorejo kot gospodarsko osnovo samostanskega gospodarstva, veliki gozdovi za gradnjo in oskrbo s kurjavo, vinogradništvo (za mašne namene ter trgovino), vključno s sadjem in hmeljem, ter mestne samostanske trgovine za prodajo presežkov.

Stiški samostan, ki ga je ustanovil oglejski patriarh Peregrin, je hčerinski samostan samostana Rein in je najstarejši samostan na ozemlju današnje Slovenije. Samostan je zaradi velikodušnih darov pridobil veliko posesti in bil mnogo stoletij eno najpomembnejših verskih in gospodarskih središč Kranjske. Mnogo mlinov, gospodarstev in gozdov je ohranjenih do danes.

Nekdanji samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki leži na ravnini med reko Krko in Gorjanci. Opatija je hčerinski samostan samostana Vetrinj na Koroškem. Kulturno krajino je zaznamovalo zlasti cistercijansko vinogradništvo. Danes je v samostanu muzejski kompleks, njegovo dvorišče z arkadami pa spada med največja v Srednji Evropi.

Podelitev Znaka evropske dediščine novim spomeniškim območjem bo 17. aprila 2024 v Antwerpnu.