Razstava "Spomin Slovenije. Slovenska nacionalna lista – UNESCO Spomin sveta"
Pismo Primoža Trubarja deželnim stanovom Kranjske, med drugim o tem, da se je na njihovo pobudo odločil vrniti v Ljubljano. Tübingen, 26. januar 1561. SI AS 2, šk. 89, fasc. 54/3, sn. 1, str. 393. | Avtor: Arhiv Republike Slovenije
Nacionalni odbor UNESCO za program Spomin sveta, ki je bil ustanovljen leta 2020, sestavljajo tri reprezentativne stroke na področju kulture: arhivi, knjižnice in muzeji. Pridružujeta se jim še predstavnik Ministrstva za kulturo ter Urada za UNESCO oz. Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.
Pri razstavi Spomin Slovenije: Slovenska nacionalna lista – UNESCO Spomin sveta gre za predstavitev prvih desetih najbolj prepoznavnih enot dokumentarne dediščine, ki so se uvrstile v UNESCOV nacionalni register. Izbrani dokumenti imajo trajen pomen in neprecenljivo vrednost, njihovo uničenje ali izguba pa bi pomenila nepopravljivo škodo za nas in naše zanamce.
Sodeluje več ustanov, ki hranijo bogato pisno kulturno dediščino. Poleg Arhiva Republike Slovenije so to še Zgodovinski arhiv na Ptuju, Narodna in univerzitetna knjižnica, Narodni muzej Slovenije, Frančiškanski samostan Novo mesto, Javni gospodarski zavod za protokolarne storitve Republike Slovenije, grad Brdo, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, Prirodoslovni muzej Slovenije in Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Neprecenljiva kulturna dediščina
V letu 2022 je bil slovenski javnosti prvič predstavljen slovenski nacionalni register s prvimi desetimi vpisi, ki se bo z novimi vpisi na nacionalni ravni dopolnjeval vsako tretje leto. Predstavljene enote, ki smo jih izbrali, simbolično prikazujejo nekatere najpomembnejše mejnike in dejavnike razvoja slovenske kulture ter naroda začenši s prvim zapisom slovenske pisane besede, hranjenim na slovenskih tleh (Stiški rokopis, okoli leta 1428). Sledijo mu ena najpomembnejših plemiških rodbin na Slovenskem (Listine grofov Celjskih), nato prvi mestni statut v notranjosti slovenskega teritorija (Statut mesta Ptuja, 1513) ter najznamenitejša in najstarejša geografska upodobitev pri nas (Piranski kodeks, Pietro Coppo, 1524–1526). Med pomembnejše dokaze zavedanja slovenske narodne identitete sodijo tudi dela protestantskih piscev od Dalmatinovega prevoda svetega pisma (1584) do zapisov o njihovi ustvarjalnosti (Trubarjeva pisma in pisma drugih protestantskih piscev, 16. stoletje).
Pomemben pečat je v zavesti naroda vsekakor pustil pesnik France Prešeren, katerega glavni del zapuščine se danes hrani v zbirki 'Prešerniana', med večje sklope odlično ohranjene pisne dediščine pa sodi še celotna, vsebinsko bogata Knjižnica Frančiškanskega samostana v Novem mestu (1469–1800, z množico inkunabul, kodeksov in drugih gradiv različnih znanosti). Kot edinstven primerek je na enem od panojev pred Arhivom Republike Slovenije predstavljen malo poznan Flyserjev herbarij (iz leta 1696), ki prikazuje razvoj botanike in začetke naravoslovnega udejstvovanja v 17. stoletju pri nas, pomensko zelo močan opomin na grozote druge svetovne vojne pa predstavlja zadnji in najmlajši izbran pisni dokument (Kobetov 'Taboriščni tarok' iz leta 1945), ki v skladu z UNESCOVIMI načeli miru sporoča tudi, da naj se vojna grozodejstva ne ponovijo.
V mednarodnem registru Spomin sveta ima Slovenija trenutno vpisan »Codex Suprasliensis«, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Gre za kodeks iz 10. stoletja, hranjen v treh državah (Poljski, Rusiji in Sloveniji) in velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku.
Avtorji razstave (po vrstnem redu besedil): Jure Volčjak, Arhiv Republike Slovenije (1); Lilijana Žnidaršič Golec, Arhiv Republike Slovenije (2); Dejan Zadravec, Zgodovinski arhiv na Ptuju (3); Marijan Rupert, Narodna in univerzitetna knjižnica (4); Samo Kristan, Narodna in univerzitetna knjižnica (5); Urša Pajk, Narodni muzej Slovenije (5); Ines Vodopivec, Narodna in univerzitetna knjižnica (6); Matej Hreščak, Narodni muzej Slovenije (7); Nadja Terčon, Pomorski muzej - Museo del mare »Sergej Mašera« Piran - Pirano (8); Špela Pungaršek, Prirodoslovni muzej Slovenije (9); Tina Fortič Jakopič, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (10); Gojko Zupan, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino (10) in Tomaž Miško, Mestna knjižnica Ljubljana (4, 6–10).
Redakcija besedil: Natalija Glažar, Tomaž Miško, Gojko Zupan in Aleksander Žižek.
Jezikovni pregled: Petra Brezinščak (Mestna knjižnica Ljubljana)
Razstavo financira Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.
Izdano v sklopu letnega programa Nacionalnega odbora UNESCO Spomin sveta za leto 2024.
Izbor opravljen v mandatu 2020-2023, s sledečimi člani: Natalija Glažar (Arhiv Republike Slovenije), Marjutka Hafner (Slovenska nacionalna komisija za UNESCO), Alenka Miškec (Narodni muzej Slovenije), Tomaž Miško (Mestna knjižnica Ljubljana), Ines Vodopivec (Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana), Gojko Zupan (Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino), Bojana Rogelj Škafar (Slovenski etnografski muzej) in Aleksander Žižek (Zgodovinski arhiv Celje).
Oblikovanje: Mint colibri • Tina Pregelj Skrt
Tisk: Foto format d.o.o.
Ljubljana, 2024
@ Arhiv Republike Slovenije, 2024