Skoči do osrednje vsebine

8. posvetovalna konferenca Platforme znanja: »Ozelenitev visokega šolstva«

Dvajsetega marca 2024 je potekala 8. Posvetovalna konferenca Platforme znanja z naslovom »Ozelenitev visokega šolstva«.

Na srečanju smo predstavili eVodnik za ozelenitev visokega šolstva ter Načrt za zeleni dogovor za univerze (Green Deal roadmap for universities). Nato smo se v dveh panelnih razpravah z različnimi akterji iz visokošolskega ekosistema posvetili ozelenitvi visokošolskega kurikuluma ter bolj trajnostnim pristopom k učni mobilnosti.

Dogodek je pokazal, da na ravni visokošolskih institucij že poteka veliko pobud za ozelenitev visokega šolstva, hkrati pa obstaja potreba in interes za okrepitev prizadevanj.

Posnetke z dogodka si lahko ogledate na platformi Videolectures.net.

Uvodoma sta udeležence nagovorila Urban Kodrič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki je predstavil sistemske ukrepe za ozelenitev visokega šolstva na nacionalni ravni ter pomen medresorskega povezovanja pri tako zahtevnih izzivih, ter dr. Janez Berdavs, podsekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je poudaril, da je visokošolsko izobraževanje izjemno pomembno za soočanje z enim od ključnih izzivov na področju podnebnih sprememb in ohranjanja okolja: pomanjkanjem kadrov z ustreznimi kompetencami.

Predstavitev e-Vodnika

Sledila je predstavitev eVodnika za ozelenitev visokega šolstva, ki sta ga predstavila Urška Zupanec z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) ter dr. Janez Berdavs z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Z eVodnikom želimo prispevati k skupnemu razumevanju in spodbujanju ozelenitve visokega šolstva v Sloveniji. Dr. Janez Berdavs se je v svoji predstavitvi osredotočil na ePojmovnik, ki želi v več kot 120 geslih čim bolj jasno opredeliti splošne pojme s širšega področja zelenega prehoda in trajnostnega razvoja. Poleg ePojmovnika ponuja eVodnik tudi mednarodne usmeritve, informacije o trenutnih procesih sistemske podpore ozelenitvi visokega šolstva v Sloveniji in nekaj smernic, kako pristopiti k ozelenitvi visokega šolstva, prinaša pa tudi primere iz slovenskega visokošolskega prostora. Pri predstavitvi je preko video povezave sodelovala tudi dr. Aleksandra Goldys iz Climate KIC, ki je predstavila širšo perspektivo umeščenosti eVodnika v kontekst Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko krožnega gospodarstva.

Predstavitev Načrta za zeleni dogovor za univerze

Predstavnik evropskega združenja univerz EUA, Sergio Lucaci, je predstavil tudi Načrt za zeleni dogovor za univerze (Green Deal roadmap for universities). Pri tem se je EUA osredotočila na 4 področja: 1.) raziskave in inovacije, 2.) izobraževanje in študenti, 3.) osebje in operativne dejavnosti in 4.) sodelovanje z javnostjo in družbeni učinek. Načrt ponuja tudi priporočila in primere dobrih praks za visokošolske institucije.

Panelne razprave

V prvi panelni razpravi so prof. dr. Maja Klun, prorektorica UL za področje prenosa znanja, digitalizacije in trajnostnega razvoja, dr. Črtomir Tazves, raziskovalec v Innorenew COE in znanstveni sodelavec UP, prof. dr. Alja Lipavic Oštir, profesorica nemškega jezika s FF UM in sovodja pilotnega projekta ZELEN.KOM, ter Rok Dolenc, študent, mladinski podnebni delegat in predstavnik mladinskega odbora društva ENLITE, s pomočjo moderatorke Urške Zupanec razpravljali o tem, kako pristopiti k ozelenitvi visokošolskega kurikuluma. Panelisti so izpostavili sistematičen in interdisciplinarni pristop k ozelenitvi visokošolskega kurikuluma, pomembnost vpetosti v mednarodne pobude, a hkrati tudi odzivnost na potrebe lokalnega okolja, potrebo po vključevanju študentov v procese ozelenjevanja in potencial mikrodokazil. Tudi interaktivni del panelne razprave ob pomoči orodja Menimeter je pokazal, da se pri ozelenitvi visokošolskih kurikulumov poleg prenove študijskih programov kaže velik potencial tudi v mikrodokazilih, hkrati pa je pri vseh deležnikih močno prisotno zavedanje, da je izjemno pomembno trajnostnost prenesti v prakso in kulturo delovanja visokošolske institucije, torej v t.i. »skriti kurikulum«.

Druga panelna razprava, se je osredotočila na bolj trajnostne pristope k učni mobilnosti. Pogovor s panelisti – izr. prof. Matej Ogrin s FF UL in predsednik društva CIPRA Slovenija, Aleš Oven, pomočnik rektorice UP, Uroš Kline, vodja mednarodne pisarne UM, Anja Košir, študentka in mladinska delegatka pri Svetu Evrope 2023 – je moderiral Božidar Grigić s CMEPIUS. Panelisti so s praktičnega vidika osvetlili spodbujanje bolj trajnostnih pristopov k učni mobilnosti. Predvsem se je kot ključen instrument izkazalo ustrezno informiranje študentov in osebja, ki se odpravlja na učno mobilnost, o možnostih in oblikah podpore za trajnostne oblike učne mobilnosti, vendar je potrebno hkrati upoštevati tudi praktične vidike umeščenosti Slovenije v smislu infrastrukture za trajnostno mobilnost. Izpostavljen je bil tudi potencial virtualne učne mobilnosti, ki sicer ne more nadomestiti fizične mobilnosti, a je lahko pomembna alternativa za tiste, ki ne morejo potovati.

Ob koncu dogodka je udeležence nagovorila še Duša Marjetič, vodja Sektorja za visoko šolstvo, ki je umestila dogodek v okvir projekta Reforme visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0 in tem kontekstu v letu 2026 napovedala pripravo izhodišč za vlaganje v zeleno, odporno in digitalno povezano visoko šolstvo. Ta pomemben strateški načrt bo začrtal pot zelenega in ustvarjalnega razvoja visokošolske dejavnosti, temelječega na odličnosti in odprtosti za dobrobit celotne družbe, skladno s strategijo Nacionalnega programa visokega šolstva do 2030.