Uvrstitev projekta Samooskrba z električno energijo za gospodinjstva v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027

Na današnji seji odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027 uvrsti nov projekt Samooskrba z električno energijo za gospodinjstva.

Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) v 183. členu določa namene, za katere se lahko porabijo sredstva iz prodaje emisijskih kuponov, s katerimi se polni proračunski Sklad za podnebne spremembe. Na podlagi petega odstavka 183. člena omenjenega zakona je Vlada oktobra 2023 sprejela Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023-2026 (v nadaljevanju: Odlok) in določila ukrepe oziroma upravičene namene porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe, med drugim tudi sofinanciranje projektov (individualnih in skupnostnih) samooskrbnih sončnih elektrarn. Namen projekta so naložbe v povečevanje deleža rabe obnovljivih virov energije, ki sledijo izvedbenemu načrtu ukrepov Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) za doseganje ciljev do leta 2030. NEPN določa temeljne cilje, načela in prioritete za ukrepanje v Sloveniji na področju blaženja podnebnih sprememb do leta 2030. S tem projektom, ki je skladen z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), bodo preko družbe BORZEN, d. o. o., zagotovljene naložbene pomoči za naprave za samooskrbo. Ukrep zagotavlja namestitev naprav za individualno in skupnostno samooskrbo gospodinjskih odjemalcev z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije in njenega shranjevanja. Višina nepovratne finančne spodbude znaša 50,00 evrov za 1 kW inštalirane nazivne moči naprave za samooskrbo z električno energijo brez baterijskega hranilnika električne energije ter 500,00 evrov za 1 kW inštalirane nazivne električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo z baterijskim hranilnikom električne energije. V obeh primerih finančna spodbuda ne sme znašati več kot 25 % upravičenih stroškov ter se dodeli za največ 80 % vsote priključnih moči odjemnih mest. Priznani stroški naložbe, vključno z DDV, so stroški nakupa naprave za samooskrbo z električno energijo brez ali z baterijskim hranilnikom električne energije, stroški montaže naprave za samooskrbo z električno energijo brez ali z baterijskim hranilnikom električne energije in zagona sistema ter stroški pripadajočih električnih inštalacij in opreme. Ocenjujemo, da bo predmet spodbude 20.440 vlog, pri čemer bo 70 % vlog za naprave za samooskrbo brez hranilnika električne energije s povprečno višino subvencije 500,00 evrov, ter 30 % vlog za naprave z baterijskim hranilnikom električne energije s povprečno višino subvencije 5.000,00 evrov.

Višina nepovratnih sredstev je do 14.000.000,00 evrov (skupaj z DDV).

Predvideno trajanje financiranja je do konca leta 2025 oziroma do porabe sredstev.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Sprememba izhodiščne vrednosti projekta Ocena vplivov podnebnih sprememb v kmetijstvu in gozdarstvu

Vlada je sprejela sklep, da se v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2024-2027 spremeni izhodiščna vrednost projekta 2330-22-0012 »Ocena vplivov podnebnih sprememb v kmetijstvu in gozdarstvu«, ki se financira iz Sklada za podnebne spremembe v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2024–2027. Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 vlada odloča o spremembi vrednosti projektov nad 20 odstotki izhodiščne vrednosti.

V okviru projekta »Ocena vplivov podnebnih sprememb v kmetijstvu in gozdarstvu« bo opravljen pregled trenutnega stanja vpliva podnebnih sprememb na kmetijstvo in gozdarstvo. Predstavljeni bodo tudi prihodnji trendi vpliva na obe panogi v prihodnjih letih. Podani bodo tudi predlogi za prilagajanje in blaženja na področju kmetijstva in gozdarstva. Prav tako bodo opisani potrebni ukrepi, ki jih bo treba zasledovati, da bodo čim bolje pripravljeni na vplive podnebnih sprememb v kmetijstvu in gozdarstvu. Študija bo tudi osnova za potencialno spremembo Strategije prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu in gozdarstvu. Prav tako se bo ugotovilo, kako se lahko določena območja kmetijske pridelave prilagodijo na podnebne spremembe. S tem bodo pridobljene strokovne podlage za posodobitev Strategije prilagajanja in blaženja na področju kmetijstva in gozdarstva.

Predlagana nova veljavna vrednost projekta je približno 511.000,00 evrov.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Sprememba izhodiščne vrednosti projekta Investicije v javni službi v poljedelstvu 2020–24 v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2024–2027

Vlada je sprejela sklep, da se v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2024-2027 spremeni izhodiščna vrednost projekta 2330-20-0017 »Investicije v javni službi v poljedelstvu 2020-2024«. Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 vlada odloča o spremembi vrednosti projektov nad 20 odstotki izhodiščne vrednosti.

Letos se bodo okrepile naloge žlahtnjenja poljščin z novimi eko-sortami poljščin, introdukcije poljščin in ugotavljanju njihove vrednosti za predelavo z vključitvijo večjega števila lokalnih sort poljščin za pridelavo, okrepila se bodo preskušanja novih tehnologij pridelave poljščin na sortah iz Priporočene sortne liste poljščin, vključno s tehnologijami namakanja, tudi v ekološki pridelavi. Z investicijskimi vlaganji v sodobnejšo opremo in stroje, v skladu z letnim programom dela, bo izvajalec javne službe strokovnih nalog na poskusnih poligonih lahko bolj kakovostno in v večjem obsegu izvajal sodobne sortne in tehnološke poskuse oziroma postopke, ki so pomembni za nadaljnji razvoj poljedelstva. Dodatna finančna sredstva za izvajanje javnih služb se navezujejo na okrepitev dejavnosti, ki so prav tako v povezavi s Strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023-2027, Strategijo EU od vil do vilic ter Strategijo EU o biotski raznovrstnosti.

Predlagana nova veljavna vrednost projekta je približno 468.000,00 evrov.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Odgovor na pobudo Komisije Državnega sveta RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za spodbujanje razvoja družinskih kmetij na območju Pomurja z možnostjo zakupa kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije

Vlada je sprejela Odgovor na pobudo Komisije Državnega sveta RS (DS RS) za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za spodbujanje razvoja družinskih kmetij na območju Pomurja z možnostjo zakupa kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije, in ga pošlje DS RS.

Vlada je februarja letos prejela pobudo Komisije DS RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za spodbujanje razvoja družinskih kmetij na območju Pomurja z možnostjo zakupa kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije, ki jo je Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejela na seji 5. februarja 2024. Pobuda navedene Komisije DS RS se nanaša na to, da naj se pri pripravi javnega razpisa za oddajo 2000 hektarjev sproščenih državnih kmetijskih zemljišč v upravljanju SKZG na območju Pomurja, upošteva cilje večje samooskrbnosti in prehranske varnosti ter kmetijska zemljišča razdeli in ponudi v zakup upravičencem na način, da bodo imela prednost družinska kmetijska gospodarstva, ki bodo imela sprejet poslovni načrt upravljanja in vizijo nadaljnjega razvoja kmetije.

Odgovor vlade na pobudo Komisije DS RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je naslednji:

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG) upravlja s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije. Upravljanje vključuje tudi nakup, prodajo in oddajo kmetijskih zemljišč v zakup. Oddaja zemljišč v zakup se izvaja v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (ZKme) in Pravilnikom o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč.

Glede na veljavne predpise družinska kmetijska gospodarstva niso opredeljena kot posebna prednostna skupina pri zakupu kmetijskih zemljišč, ki so v upravljanju SKZG. Prednostni vrstni red pri zakupu kmetijskih zemljišč je določen v ZKme. Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč ureja prednostni vrstni red v primeru, ko sta sprejemnika ponudbe glede na prednostni vrstni red po zakonu izenačena. Trenutno veljavni pravilnik ne daje prednosti družinskim kmetijam ali kmetijskim gospodarstvom, ki imajo sprejet poslovni načrti, na podlagi katerih bi SKZG lahko oddal kmetijska zemljišč v zakup.

SKZG pripravlja spremembe in dopolnitve Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč. V okviru javne razprave so bile tovrstne pobude izpostavljene in jih bodo strokovne službe obravnavale skupaj z ostalimi prispelimi pobudami.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano