Akcijski načrt je usmerjen v področja:

• spodbujanje zdravega prehranjevanja;
• izboljševanje ponudbe zdravju koristnih živil na tržišču;
• zagotavljanje dostopnosti do zdravih živil tudi za ekonomsko ogrožene;
• zagotavljanju varne, lokalne in trajnostno pridelane hrane;
• zagotavljanje lažje prepoznavnost živil z ugodno sestavo hranil;
• zagotavljanje prehranske obravnave pacientov v zdravstvenem sistemu;
• razvoj okolja, ki spodbuja telesno dejavnost;
• ozaveščanje in informiranje prebivalcev.

Področja zaradi kompleksnosti in številnih izzivov zahtevajo tesno in dobro sodelovanje več ministrstev in preplet politik - kmetijske politike in okoljske politike (zagotavljanje lokalne trajnostne oskrbe in samooskrbe, prehranske varnosti, skrajševanje transportnih poti in nepotrebne embalaže živil). Pomembno je dopolnjevanje z usmeritvami Nacionalnega programa športa, s Strategijo slovenskega turizma za zeleno, aktivno in zdravo Slovenijo, s Strategija razvoja prometa v RS z namenom omogočanja pogojev za zdravo aktivno mobilnost, z zmanjševanjem ogljičnega odtisa ter z usmeritvami socialne politike za socialno aktivacijo in zmanjševanje tveganja revščine.

Akcijski načrt se dopolnjuje tudi s cilji Strategije razvoja Slovenije 2030, ki stremi k uresničevanju uravnoteženega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja.

V  obdobju, ki je pred nami, je ključno, da še naprej zagotavljamo zdrave, subvencionirane obroke v vzgojno-izobraževalnem sistemu, ki so v skladu s sodobnimi smernicami zdravega prehranjevanja.

Pomembno je tudi, da nadaljujemo s krepitvijo zdravih prehranjevalnih navad, s spodbujanjem uživanja sveže, kakovostne in lokalno pridelane hrane. Nacionalno živilsko-predelovalno industrijo želimo še bolj spodbujati k izboljševanju sestave živilskih izdelkov (manj sladkorja, soli, maščob in več vlaknin, manj embalaže) in spodbujati prebivalce k nakupu izdelkov z ugodnejšo hranilno sestavo, kar nameravamo spodbuditi z nacionalno shemo za lažjo prepoznavnost živil z ugodnejšo hranilno sestavo.

V okviru EU pravnega reda bomo pripravili ukrepe za zaščito otrok pred neustreznim oglaševanjem živil. Aktivnosti bodo intenzivno usmerjene tudi v zagotavljanje ustrezne prehrane in prehranske obravnave in oskrbe v zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodih.  

Glavni poudarki akcijskega načrta

Gradimo podporno mrežo dojenju tudi z vzpostavljanjem dojenju prijaznih okolij na javnih mestih.

Z Nacionalno prehransko študijo SI. Menu 2017/2018 smo pridobili prve nacionalne podatke. Ti kažejo, da je bilo v prvih dneh in tednih dojenih 90,2 % otrok, a je bilo dojenje zaradi različnih vzrokov prekmalu opuščeno. Dojenih je 54,6 % šestmesečnih dojenčkov in 22,3 % dvanajstmesečnih dojenčkov. Izključno dojenih ob dopolnjenih šestih mesecih, kot priporoča SZO, je le 5,5 % otrok. V nacionalnem programu smo si v zvezi z dojenjem zastavili ambiciozne cilje - do konca leta 2025 povečati delež otrok, ki so ob prvem letu dojeni na 40 %, in povečati število izključno dojenih otrok ob dopolnjenem 6 mesecu starosti na 20%, ki jih bo glede na ugotovljeno skromno izhodiščno stanje zahtevno doseči.

UNICEF Slovenija in Ministrstvo za zdravje kot soorganizator izvajata izobraževanja za strokovno javnost z namenom krepitve kapacitet zaposlenih v zdravstvenih zavodih, ki si prizadevajo za pridobitev ali ohranitev naziva »Dojenju prijazna zdravstvena ustanova«. V akcijskem načrtu gradimo podporno mrežo dojenju tudi z vzpostavljanjem dojenju prijaznih okolij na javnih mestih.

Krepi se preventivna vloga zdravstvenih domov. 

V zdravstvenem sistemu že imamo in dodatno uvajamo vrsto sistemskih ukrepov, ki podpirajo Nacionalni program. Med njimi so ključni preventivni programi, s katerimi dosegamo zmanjševanje dejavnikov tveganja za kronične bolezni. V prihodnje bi želeli še boljšo odzivnost potencialnih uporabnikov in vključenost zlasti najbolj ranljivih. Delujemo pa v smeri, da bi ustrezna prehranska podpora bolniku v vseh zdravstvenih ustanovah v prihodnosti postala vzporedna terapevtska pot.

Pojemo več sadja in zelenjave, popijemo manj sladkih pijač, odrasli se več gibajo.

Prehranjevalne navade se postopno, a počasi izboljšujejo, saj se sočasno neugodno spreminja tudi življenjsko okolje (oglaševanje procesirane hrane, sedentaren življenjski slog, stres…), tako z ukrepi blažimo predvsem negativne spremembe, ki so se močno izrazile v času COVID-19.

Zadnje opravljene raziskave (HBSC 2022 in CINDI 2020) kažejo, da skoraj 40 % mladostnikov in 50 % odraslih prebivalcev vsak dan uživa sadje. Zelenjava je še vedno nekoliko manj priljubljena, saj jo v povprečju vsak dan uživa 36 % mladostnikov in 45 % odraslih.

Podatek, da pri zelenjavi od leta 2012, ko jo je uživalo najmanj prebivalcev (38%), spet beležimo postopno rast, kaže, da delujemo v pravi smeri. Poleg navedenega ugodnega trenda opažamo tudi ugodno zmanjševanje pogostosti pitja sladkih pijač pri odraslih in otrocih. Navada zajtrkovanja pri odraslih se izboljšuje, pri otrocih in mladih pa ostaja nespremenjena (50 % otrok in mladih zajtrkuje vsak dan).

Spodbujamo zanimanje prebivalcev za svežo, lokalno pridelano hrano in z njo povečujemo oskrbo javnih zavodov.

Resorna ministrstva v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbujamo zanimanje prebivalcev za svežo in lokalno pridelano hrano tudi z obeleževanjem tradicionalnega slovenskega zajtrka in tedna slovenske hrane. Prizadevamo si tudi za večjo oskrbo javnih zavodov z izdelki, ki nosijo označbo »Izbrana kakovost Slovenija« in drugimi certifikati, kot je npr. certifikat za ekološko živilo.

Z živili z ugodnejšo prehransko sestavo lažje pripravimo zdrav in uravnotežen obrok. Pomembne so tudi verodostojne in razumljive informacije, ki omogočajo informirano odločitev za nakup.

S sprejetjem Nacionalnega programa Dober tek Slovenija, Zdravo uživaj & več gibaj! se je v sodelovanju z nacionalno živilsko-predelovalno industrijo pričelo izboljševanje živil, da bi ta postopoma vsebovala manj soli, sladkorja in maščob ter več polnozrnatih sestavin.

S tem ukrepanjem bi dolgoročno lahko pomembno prispevali k ustreznejši prehrani celotne populacije, ne le pri ozaveščenih. Da bi potrošnikom olajšali prepoznavnost in izbiro živil z ugodno sestavo hranil, bomo pripravili znak in pravila za prostovoljno označbo živil z ugodno hranilno sestavo. V podporo pa je tudi sodobna mobilna aplikacija Veš, kaj ješ?, ki je v pomoč manj veščim potrošnikom. S financiranjem delovanja nacionalnega portala Prehrana.si, kjer so na voljo strokovne in verodostojne informacije, prebivalcem omogočamo tudi obveščenost in krepimo ozaveščenost.

Sredstva, ki jih vlagamo v šolsko prehrano in ure športne vzgoje, se vračajo kot zdrave navade. 

Na področju vzgoje in izobraževanja poteka vrsta dejavnosti, ki spodbujajo zdravo prehranjevanje in telesno dejavnost. Za izvajanje prehrane v šolah in vrtcih so pripravljene posodobljene smernice zdravega prehranjevanja, ki jih je potrdil tudi Strokovni svet RS za splošno izobraževanje in vključujejo tudi vidik trajnostnejše prehrane. Te se bodo pričele izvajati v novem šolskem letu. Izjemnega pomena je tudi nadaljevanje ukrepov, kot so: brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave v šolah, spodbujanje zajtrkovanja, pitja vode in izvajanje spremljevalnih aktivnosti ozaveščanja ter subvencionirana prehrana. Tudi pomemben ukrep za zdrav življenjski slog celotne generacije otrok so dodatne ure športne vzgoje zlasti za otroke iz ekonomsko ranljivejših družin. Podatki raziskave Z zdravjem povezano tvegano vedenje v šolskem okolju iz leta 2022 kažejo tudi, da tretjina mladostnikov v prostem času več kot 5 ur preživi sede. S predlaganimi aktivnostmi želimo zmanjšati čas, ki ga preživimo sede, bodisi v šolah, delovnem mestu ali prostem času, ter opozoriti na zadosten počitek in kakovosten spanec.

Okolje, zdravje in transport so neločljivo povezani.

S spodbujanjem trajnostne mobilnosti zasledujemo več skupnih ciljev - zmanjševanje emisij in več telesne dejavnosti, vzdržnejšo prometno ureditev v mestih, čistejši zrak ipd. Zato se povezujemo pri vsakoletnih aktivnostih ob Evropskem tednu mobilnosti, Dnevu brez avtomobila ter pri organizaciji Evropskega tedna športa in Dneva slovenskega športa.

Že vrsto let izvajamo aktivnosti za spodbujanje aktivnega prihoda v šolo (peš, s kolesom…) in občine spodbujamo k načrtovanju privlačnih okolij za koriščenje zunanjega prostora za gibanje in trajnostno mobilnost. Akcijski načrt se navezuje tudi na Strateški načrt za razvoj kolesarskega omrežja in prepoznava učinke kolesarjenja za zdravje.