Skoči do osrednje vsebine

Republika Slovenija praznuje 20-letnico članstva v Natu

Republika Slovenija je 29. marca 2004 postala polnopravna članica Severnoatlantskega zavezništva po uspešno deponirani listini o pristopu k Natu v Washingtonu. S pridružitvijo temu pomembnemu politično-vojaškemu zavezništvu je uresničila enega glavnih zunanjepolitičnih in obrambno-vojaških ciljev, ki si ga je postavila ob osamosvojitvi leta 1991.

Ta zgodovinski mejnik smo danes s srečanji na visoki ravni, panelnimi razpravami in državno proslavo počastili v Kongresnem centru Brdo.

Minister za obrambo Marjan Šarec se je že dopoldne na dvostranskem srečanju srečal z vrhovnim poveljnikom zavezniških sil v Evropi generalom Christopherjem G. Cavolijem. Spregovorila sta o vlogi Slovenije v Natu.

Minister Šarec se je nato srečal z ministrom za narodno obrambo Romunije Angelom Tîlvărjem. Ministra sta v pogovorih izrazila zadovoljstvo, da se sodelovanje med državama na obrambnem in vojaškem področju krepi. Že dopoldne je romunski minister položil venec h kostnici žrtev prve svetovne vojne na ljubljanskih Žalah.

V nadaljevanju so potekale tri razprave na visoki ravni v organizaciji Ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter Ministrstva za obrambo.

Prvo panelno razpravo z naslovom Nato včeraj, danes, jutri je organizirala Slovenska vojska. Razpravo je moderiral prof. dr. Iztok Prezelj. Na njej so sodelovali general Christopher G. Cavoli, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, načelnik generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Robert Glavaš, načelnik generalštaba italijanskih oboroženih sil admiral Giuseppe Cavo Dragone in načelnik generalštaba avstrijske vojske general Rudolf Striedinger. Govorili so o razvoju zavezništva do danes, o prihodnjih varnostnih razmerah v Evropi ter o tem, kako se spoprijeli s ključnimi izzivi. Dotaknili so se preteklih razvojnih prelomnih točk, s katerimi se je spoprijemal Nato, ter predstavili poglede na najpomembnejše transformacijske in operativne spremembe. V nadaljevanju so spregovorili tudi o sedanjih ključnih izzivih, ki so pred Natom in njegovimi državami članicami. Načelnik generalštaba avstrijske vojske general Rudolf Striedinger je ob tem posebej ocenil pretekli razvoj zveze Nato in se dotaknil sedanjih ključnih izzivov z vidika partnerske države. Sodelujoči na razpravi so izpostavili predvsem pozitiven pristop pri spoprijemanju z izzivi in pomen solidarnosti. Pomembna sta tudi spoznanje, da se je zavezništvo sposobno spoprijeti z izzivi, ter celosten pristop pri obravnavanju groženj in odzivanju nanje.

Na drugi panelni razpravi z naslovom Ženske, mir in varnost v Natu, tudi v pričakovanju vrha v Washingtonu, je nastopila podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. V nastopu je poudarila, da se kot prva ženska zunanja ministrica v Sloveniji še posebej zaveda, kako pomembno je, da so ženske vključene v odločevalske procese na vseh ravneh. »S kolegicami zunanjimi ministricami, ki smo v manjšini, veliko sodelujemo in se pogovarjamo o tem, kaj lahko naredimo za opolnomočenje žensk in deklic v konfliktih. Spodbujam tudi nov pristop posebne predstavnice generalnega sekretarja Nata za ženske, mir in varnost Irene Fellin, ki si prizadeva za okrepitev sodelovanja s civilno družbo. To je mehka moč zavezništva Nato in način, kako lahko ženskam in deklicam, predvsem tistim v konfliktih, damo glas in jih opolnomočimo,« je med drugim poudarila ministrica Fajon. Na okrogli mizi so kot gostje sodelovale še posebna odposlanka generalnega sekretarja Nata za agendo ženske, mir in varnost Irene Fellin, nekdanja zunanja ministrica Švedske Ann Linde ter prof. dr. Ljubica Jelušič. Sogovornice so se strinjale, da oboroženi konflikti najbolj prizadenejo ženske in otroke ter da je agenda ženske, mir in varnost pomemben steber zavezništva Nato, ki ga je treba nenehno krepiti, se o njem pogovarjati ter ga nadgrajevati. Gostje so se ministrici Fajon zahvalile, da je Slovenija ob tako pomembni obletnici v ospredje postavila koncept žensk, miru in varnosti. Razpravo je moderiral dr. Andrej Benedejčič.

Na tretji panelni razpravi z naslovom Vrnitev h koreninam in kolektivni obrambi: 75 let Nata so nastopili minister za obrambo Marjan Šarec, minister za narodno obrambo Romunije Angel Tîlvăr in državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost Vojko Volk. Minister Marjan Šarec je poudaril, da je bila ukrajinska vojna odločilna prelomnica za evropsko varnost in Nato. »Danes je v Natu 32 držav, zavezanih partnerstvu, bratstvu. Pripravljeni moramo biti na kombinacijo 3. in 5. člena, osredotočeni na cilje in zaustavitev ruske grožnje,« je poudaril ter nadaljeval, da se z ukrajinsko vojno Nato vrača h kolektivni obrambi, z vojaškim preoblikovanjem pa je močnejši in enotnejši temelj čezatlantske varnosti. O članstvu Finske in Švedske je minister Šarec dejal, da to dejstvo pove več kot tisoč besed, saj je bilo to pred leti povsem nepredstavljivo. »Nato in države članice so pripravljene braniti demokratične vrednote in varovati naš način življenja,« je še dejal. Kar zadeva Zahodni Balkan, je poudaril, da je stabilnost v tej regiji zelo pomembna za stabilnost Nata in EU. »Prava pot je evro-atlantska integracija, saj imamo skupne vrednote. Sicer lahko nastane vakuum, ki ga bodo izkoristili, povečujejo se tudi hibridne dejavnosti. Nato pa mora biti kredibilen in izpolniti zaveze,« je dejal minister Šarec. Poudaril je tudi, da se v Sloveniji premalo zavedamo, kako blizu v Evropi je vojna in v kateri fazi smo. Ob tem se moramo po njegovih besedah zavedati, da je za varnost in odvračalno držo  nujno nameniti več, imeti opremo, sile in tudi ustrezno razmišljanje, obenem pa je bistvena učinkovita poraba sredstev. Državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v Kabinetu predsednika vlade Vojko Volk pa je izpostavil tudi pomen prihajajočih ameriških predsedniških volitev na prihodnost čezatlantskih odnosov. "Odnosi bodo močnejši, ko se bomo zavedali, da moramo okrepiti obrambne izdatke in da mora biti vsaka članica sposobna poskrbeti za svojo obrambo," je dejal. Razpravo je moderirala Katja Geršak.

Ob 18. uri se je v Kongresnem centru Brdo začela državna proslava ob 20-letnici članstva Republike Slovenije v Natu. Slavnostna govornica na slovesnosti je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Poudarila je, da "smo s članstvom v Natu pridobili ne samo vstop v obrambno zavezništvo, ampak tudi priznanje, da smo del okolja, ki temelji na demokraciji kot načinu življenja, vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in ozemeljske celovitosti ter suverenosti." Povedala je tudi, da brez varnosti ne morejo delovati druge družbene dejavnosti. »Brez nje ni razvoja in blaginje. Zato moramo politiki in družba podpirati sodoben nacionalno-varnostni sistem, posebej Slovensko vojsko, od katere upravičeno pričakujemo, da nam pomaga ob vseh vrstah groženj in nesreč," je še dejala. Govoru je sledil umetniški del proslave.

Od današnjega dne je v Kongresnem centru Brdo na ogled tudi fotografska razstava, ki jo je pripravil Vojaški muzej Slovenske vojske. Razstava je vsebinsko povezana z zgodovino Nata in vlogo Republike Slovenije v Severnoatlantskem zavezništvu.