Kot ministrica za digitalno preobrazbo v celoti zavračam vse očitke o sumu nevestnega, neodgovornega in negospodarnega dela, oškodovanja javnih sredstev, zavajanja javnosti, neuresničevanja obljub ter opustitve dolžnega ravnanja. Ravno nasprotno, s svojim delom in ekipo sem vestno opravljala svoje naloge ter odgovorno izpolnjevala zakonske obveznosti ministrstva. Vse aktivnosti so bile izvedene skladno z zakonodajo, transparentno, učinkovito in z gospodarnim upravljanjem javnih sredstev.  

Nakup računalniške opreme za tiste, ki jo najbolj potrebujejo, ni nobena afera, še manj pa korupcijska praksa.   

Prejšnja Vlada RS je v začetku leta 2022 sprejela Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti s katerim je razdelila 29 mio EUR za digitalne bone za nakup opreme za otroke in mlade v vrednosti 150 EUR za vse, ne glede na njihov socialno-materialni status. Le eden v nizu populističnih ukrepov, s katerimi so upali, da jim bodo pomagali dobiti dodatne glasove na prihajajočih volitvah. Med upravičeno opremo so bili celo tiskalniki, ne glede na to, da je to v popolnem nasprotju z digitalno preobrazbo. To so naredili isti ljudje, ki mi očitajo, da smo porabili 6,5 mio EUR za nakup prenosnikov za socialno ogrožene.   

Dodatno so za osebe, stare 55 let in več, predvideli digitalne bone v vrednosti 150 EUR, ki bi jih prejeli po opravljenem izobraževanju za osnovne digitalne kompetence. Javnosti so zamolčali, da so v proračunu zagotovili sredstva za največ 5.000 oseb, ne glede na to, da je v tej starostni skupini več kot 750.000 upravičencev. Tudi v tem primeru socialno-materialni status ni bil upoštevan in tudi to so naredili isti ljudje, ki mi očitajo zavajanje javnosti. Posledično smo spremljali prizore, kjer so starejši sredi poletja, na vročem soncu stali več ur. To, kar je naredila prejšnja vlada, je odličen primer nevestnega dejanja in nesmotrnega, negospodarnega razdeljevanja denarja. Na neustavnost zakona, ki so ga sprejeli, so glasno opozarjali Varuh človekovih pravic, Zagovornik načela enakosti, ZDUS ... V Srebrni niti so takrat opozorili, da so “150-evrski boni, ki jih bo prejelo le 5.000 od dobrih 700.000 starejših od 55 let, šolski primer diskriminacije”.   

Kot odgovor na očitano diskriminatornost je Državni zbor RS marca 2023 sprejel novelo Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, katere temeljna vsebinska sprememba, glede na prej veljaven zakon, je vzpostavitev Mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme.  

Da bi olajšali dostop do znanja, je Republika Slovenija pred tridesetimi leti vzpostavila Učbeniški sklad. Ta še danes lajša življenja večini staršev v naši državi. Danes živimo v digitalnem svetu. Zato je treba narediti korak naprej in vzpostaviti nov, Računalniški sklad. Računalniška oprema je nujni sestavni del digitalne preobrazbe in je neločljivo povezana z načelom digitalne vključenosti. Dostop do interneta pomeni dostop do znanja in informacij, kar razumemo kot  osnovno človekovo pravico. In mehanizem je, v nasprotju s takšnimi in drugačnimi enkratnimi dodatki in boni, transparentna ter sistemsko urejena rešitev.  

V javnosti je večkrat zaokrožila neresnična informacija, da nismo vedeli za koga kupujemo prenosnike. To je laž.  

Zakon, ki je bil sprejet lani, je v 23.a. členu zelo jasno določil upravičence do izposoje računalniške opreme, in sicer:   

• upravičenci do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali izredne denarne socialne pomoči,   
• otroci s posebnimi potrebami,  
• osebe s statusom invalida po zakonu,  
• upokojenci, ki prejemajo pokojnino, nižjo od zagotovljene pokojnine.   

Torej, še enkrat poudarjam - že sam zakon, ki je bil sprejet lani, jasno določa upravičence do izposoje računalniške opreme.   

Novela ZSDV v 4. odstavku 23.a člena določa, da se mehanizem vzpostavi pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije, in sicer do 1. januarja 2024, sredstva za izvajanje mehanizma pa se zagotavljajo v finančnem načrtu Ministrstva za digitalno preobrazbo.   

Da bi zagotovili uspešen začetek delovanja mehanizma, smo ravnali odgovorno in že leta 2022, ob pripravi Proračuna 2023, na proračunski postavki e-vključenost planirali sredstva, s čimer so bili vzpostavljeni pogoji za pripravo novele ZSDV.  

V torek, je državni zbor potrdil še eno novelo Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Ta prinaša manjše spremembe, ki so usmerjene v bolj učinkovito delovanje mehanizma in hitrejše razdeljevanje računalniške opreme. Tako bo omogočeno, da se bo znotraj posameznega javnega poziva računalniška oprema ciljno dodeljevala manjšim skupinam upravičencev. Časovni vrstni red oddanih vlog bo imel bistveno manjšo težo pri odločanju, kdo bo prejel računalniško opremo, kar bo pripomoglo k bolj pravičnemu sistemu. Hkrati se s ciljem, da bodo posamezniki, ki glede na svoje socialne okoliščine opremo najbolj potrebujejo, to prejeli v najkrajšem možnem času, za leti 2024 in 2025 upravičence določa s samim zakonom. V okviru javnega poziva bodo opremo tako prejeli upravičenci, ki imajo vsaj enega otroka, ki je vključen v osnovnošolsko izobraževanje in so kot upravičenci do otroškega dodatka uvrščeni v prvi dohodkovni razred. Gre za socialno najšibkejše družine, katerih mesečni dohodek na osebo ne presega 230,76 evrov. Tako bodo otroci tudi v domačem okolju imeli na voljo ustrezno računalniško opremo, ki bo prispevala k dvigu njihove digitalne pismenosti in preprečila digitalno izključenost. Če bo po dodelitvi računalniške opreme upravičencem iz prvega dohodkovnega razreda javni sklad še vedno razpolagal z računalniško opremo, lahko to v okviru nadaljnjih pozivov dodeli upravičencem do otroškega dodatka iz drugega do vključno šestega dohodkovnega razreda.    

Norčevali ste se, da smo vedeževalci. Ko so avgusta 2023 Slovenijo doletele katastrofalne poplave, je bil pripravljen Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki v 123. členu določa, da MDP zagotovi prenosne računalnike pravnim osebam javnega prava, ki izkažejo, da jim je bila v poplavah in plazovih uničena ali poškodovana računalniška oprema, ki jo potrebujejo za delo.  Dne 4. 9. 2023 je MDP vsem slovenskim občinam poslal poziv za posredovanje seznamov uničene ali poškodovane računalniške opreme do zakonsko določenega roka, to je do 30. 9. 2023. Upravičenost je bila izkazana s strani 8 občin za skupno 39 računalnikov, ki so bili vsi že prevzeti in so že v uporabi.  

V javnosti je bilo veliko neresnic o tem, da nismo opravili analize. Na MDP naredimo analizo trga pred vsakim javnim naročilom. Ker je MDP kupovalo veliko količino prenosnikov naenkrat, smo naredili analizo trga pri glavnih proizvajalcih oz. distributerjih na slovenskem trgu. Pri tem posebej poudarjam, da smo sledili 6. členu Zakona o javnem naročanju, ki določa eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, in sicer načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, po katerem mora naročnik oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da je mogoče ponudbo oddati po več sklopih, s čimer se omogoči večja dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom.   

Javno naročilo je izvedlo Ministrstvo za javno upravo, ki je skladno s sklenjenim sporazumom med MJU in MDP pristojno za izvajanje javnih naročil za potrebe MDP. V skladu s 40. členom ZJN-3 je bil izveden odprti postopek, kar pomeni, da se je lahko prijavil kdorkoli, če je izpolnjeval pogoje. Vsa razpisna dokumentacija je javno objavljena. In vsak lahko preveri, da v tem postopku ni bilo nobene korupcije.   

Veliko zavajanja je bilo tudi glede šol. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, v delokrog katerega sodijo vzgojno-izobraževalni zavodi, nas je obvestilo, da je v Sloveniji takšnih zavodov približno 1.000, ki delujejo na okoli 2.500 lokacijah. Prav tako so navedli, da je v zavodih zaradi iztrošenosti potrebno IKT opremo redno obnavljati na 5 do 8 let in da ocenjujejo, da je vsako leto zaradi zastarevanja potrebno obnoviti od 7.000 do 10.000 računalnikov. Zaradi hitrega razvoja in povečanja uporabe IKT je potrebno postopoma zviševati nivo opremljenosti vzgojno-izobraževalnih zavodov. V ta namen MVI ocenjuje, da bo potrebno v naslednjih letih zagotavljati nekaj tisoč računalnikov na leto. MVI smo sporočili, da lahko zagotovimo okoli 3.000 prenosnih računalnikov. MVI nam je posredovalo seznam potreb v zavodih, ki jih je ustanovila država. Skladno s 13. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, smo na MDP s 136 zavodi sklenili dogovor o prenosu in razdelili računalnike.    

Še ena lažna novica, ki je krožila v javnosti in jo je nazadnje na protestu, ki ga je organizirala stranka SDS, ponovil poslanec Janša, je ta, da smo kupili stare prenosnike. Tudi to je laž.  

Prenosniki, ki smo jih kupili, so novi. Tovarniško izdelani konec avgusta oz. v začetku septembra lani.   

Zavajate, da prenosniki že eno leto čakajo v skladišču. Večina prenosnikov, razen teh, ki smo jih razdelili občinam, je bila dobavljena konec novembra 2023. Pred štirimi meseci! V tem času smo razdelili prenosnike tudi šolam. V kratkem bo JŠRIPS objavil poziv in takoj za tem bomo razdelili še preostale prenosnike. Še spomladi, kot sem tudi napovedala v začetku leta. Takrat pričakujem »kapo dol« s strani predsednika KNJF, ki mi je to obljubil v enem od gostovanj v večernih poročilih.  

Na matičnem odboru so poslanci SDS govorili, da smo prenosnike preplačali in da je na spletu možno enake prenosnike kupiti za bistveno nižjo ceno. Tudi to je laž.   

Posnetki zaslona, ki so se pojavili v nekaterih medijih in iz katerih so razvidni prenosni računalniki znamke HP in Lenovo v cenovnem razponu od 345 EUR – 399 EUR, niso podprti niti z informacijo o viru, kaj šele z datumom pridobljene informacije, še najmanj pa z oceno primerljivosti računalnikov. Večkrat se pojavi zapis, da so bile analize opravljene »ob pomoči strokovnjaka«, toda ta “strokovnjak” se nikjer ne pojavi z imenom in priimkom, izobrazbo in izkušnjami, ki njegovo strokovnost potrjujejo.   

Vsak proizvajalec proizvaja prenosnike v različnih kakovostnih razredih. Kakovostni razred se določi glede na količino funkcionalnosti in tega, iz kakšnih materialov je narejen. Proizvajalec HP svoje modele označuje s trimestnimi številkami. Prva številka pomeni razred. Razred pomeni tudi cenovni rang.    

V člankih so se pojavljali prenosni računalniki kakovostnega razreda 2xx, ki je najnižji rang prenosnih računalnikov, zato so tudi najcenejši. MDP je kupilo prenosne računalnike kakovostnega razreda 4xx, ki so v srednjem kakovostnem razredu. Narejeni so iz boljših materialov in boljših komponent. Vsebujejo več funkcionalnosti, kot prenosni računalniki kakovostnega razreda 2xx. Zato so tudi dražji.  

Veliko govora je bilo o operacijskih sistemih. V skladu s strategijo Digitalna Slovenija 2030, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije, so bili prenosniki kupljeni brez nameščenega licenčnega operacijskega sistema, saj smo zavezani načelu odprtokodnosti. Na našem ministrstvu in v naši vladi strategije niso le črke na papirju, ampak jih dejansko izvajamo.  

Isti poslanci, ki mi danes očitajo neodgovorno, nevestno in negospodarno ravnanje zato, ker sem izpolnjevala zakonske obveznosti, zapisane v zakonu, ki ga je predlagala vlada in ga je potrdil državni zbor Republike Slovenije, so sami odgovorni za to, da mora država – torej mi vsi, tudi socialno najšibkejši – plačati 800.000 EUR kazni, ker Sloveniji ni uspelo pravočasno v svoj pravni red prenesti evropske direktive o elektronskih komunikacijah. Slovenija bi morala direktivo v slovenski pravni red prenesti do decembra 2020, a je bil Zakon o elektronskih komunikacijah – ZEKom, sprejet šele septembra 2022, v času naše vlade. V prejšnjem mandatu je v DZ z njim dvakrat neuspešno poskušala vlada Janeza Janše. Drži, da je predlog zakona kmalu po začetku dela naše vlade v svežnju številnih zakonskih predlogov vložila skupina poslancev  SDS, vendar je bilo v takratnem zakonskem predlogu veliko nepravilnosti, na katere so opozarjali Evropska komisija, Zakonodajno-pravna služba DZ ter Nacionalni regulator. Te nepravilnosti smo nato nemudoma odpravili s 73 dopolnili koalicijskih poslanskih skupin in zakon po tem sprejeli.  

Taka ravnanja naša vlada odpravlja in popravlja. Na MDP smo poleg zakona sprejeli še sedem podzakonskih aktov na podlagi ZEKom-a, s katerimi bomo olajšali gradnjo omrežij in spodbujali povezljivost po celotni državi. Med njimi je tudi Uredba o vzpostavitvi in zagotavljanju sistema javnega obveščanja in alarmiranja prek javnih mobilnih omrežij. Ta bo omogočila vzpostavitev sistema, ki bo obveščal prebivalke in prebivalce o nevarnostih v primeru nesreč. Sodelovali smo pri pripravi Interventnega zakona in pri Zakonu o obnovi in razvoju, v okviru katerega so predvideni tudi ukrepi za sofinanciranje gradnje visokozmogljivih komunikacijskih omrežij in pospeševanje gradnje javnih komunikacijskih omrežij tudi na najbolj odročnih koncih Slovenije.    

Letos januarja smo sprejeli tudi Zakon o izvajanju Uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev, s katerim bomo poskrbeli za bolj varno in zaupanja vredno spletno okolje.  

Poleg zakonodaje smo sprejeli številne strateške dokumente z akcijskimi načrti, med njimi krovno strategijo Digitalna Slovenija 2030, Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030, Akcijski načrt za Strategijo digitalnih javnih storitev 2030 in Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje.  

Očitate nam, da na MDP nimamo kaj za pokazati. V nadaljevanju bom predstavila, kako zelo se motite. V različne projekte razvoja digitalnih kompetenc je bilo lani vključenih več kot 5200 mladih, preko 23.400 starejših in 513 žensk, ki so pričele s prekvalifikacijo v IKT poklice. Ukrepe smo izvajali v več kot 80 odstotkih slovenskih občin ter teritorialno dobro pokrili vso državo. S takšnimi projekti nadaljujemo tudi letos.  

V okviru sofinanciranja gradnje odprtih širokopasovnih omrežij na območjih, kjer ustrezna širokopasovna infrastruktura še ne obstaja, in tudi ni tržnega interesa za njeno gradnjo, je bil v okviru projektov GOŠO 4 in GOŠO 5 omogočen dostop do širokopasovnega omrežja prek 6.000 gospodinjstvom. Ob tem bi dodala, da je bilo črpanje sredstev EKP za GOŠO 4 in GOŠO 5 na dan 1. 6. 2022 - 503.060,16 EUR, medtem, ko nam je uspelo dvigniti realizacijo na 15.529.001,50 EUR na dan 31. 12. 2023. Kaj povejo te številke? Da je prejšnja vlada zanemarjala to področje.   

Na portalu eUPRAVA smo prenovili in optimizirali več kot 160 e-vlog,  predvsem s področja inšpektoratov, notranjih zadev, družine in občin. Med pomembnejšimi je širitev vpogleda v lastne osebne podatke iz Centralnega registra prebivalstva, prenova postopka e-podaljšanja prometnega dovoljenja, kjer se podatki o zavarovalnih policah pridobijo avtomatsko iz Registra avtomobilskih zavarovanj, e-storitev za pridobitev subvencije za električna vozila, javni vpogled preko QR kode v podatke o listinah, ki jih izdaja Uprava RS za pomorstvo …   

Na portalu SPOT smo za poslovne subjekte omogočili: storitev dostopa do podatkov za izračun osnove nadomestila plače, e-postopek za pridobitev subvencije za električna vozila za poslovne subjekte in elektronske postopke, ki so v pristojnosti občin: vloga za prodajo, nakup, menjavo in najem zemljišča v lasti občine, zahteva za izdajo mnenja občine o skladnosti s prostorskim aktom pred izdajo gradbenega dovoljenja in vloga za ustanovitev služnostne pravice na nepremičnini v lasti občine. Od 1. 1. 2024 je na portalu SPOT vzpostavljeno ePotrdilo o darovanju krvi.  

Da bi olajšali uporabo digitalnih javnih storitev, smo po celotni državi vzpostavili Digi info točke.  

Na sistemu e-vročanja, na katerega je priključenih že prek 300 institucij, smo uvedli nova dva načina vročanja. Izvedli smo tudi usposabljanja za okoli 1500 javnih uslužbencev.   

Vzpostavili smo novo storitev e-Samonaročanje, za naročanje na termin obiska na upravni enoti za stranke, ki je bila razvita na podlagi dogovora z Ministrstvom za javno upravo in ob sodelovanju upravnih enot.   

V sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor, smo v mesecu marcu 2024 uvedli nov sistem eGraditev.   

Naša prizadevanja za uspešno digitalno in zeleno preobrazbo Slovenije, so v skladu z evropskimi načeli, v prvi vrsti usmerjena v izboljšanje kvalitete življenj prebivalcev in razvoj celotne države, nič manj pa tudi v odpiranje Slovenije svetu in v povezovanje z najsodobnejšimi trendi v gospodarstvu.   

Pred dobrim mesecem nam je uspelo na Brdu pri Kranju zbrati okoli 600 predstavnikov iz 67 držav z vsega sveta na forumu, ki smo ga organizirali z UNESCO o eni najbolj aktualnih tem sodobnega časa, o etiki v umetni inteligenci. Na podlagi tamkajšnje razprave in ugotovitev je v naši državi osem tehnoloških velikanov, med njimi tudi Microsoft, Mastercard, Lenovo, Telefonica in LG, podpisalo prvi tak sporazum o spoštovanju etičnih načel in človekovih pravic pri razvijanju zaupanja vredne umetne inteligence, ki dela za dobro ljudi.   

Ko govorimo o dejstvih, me veseli tudi to, da se vendarle ni uresničila goebbelsovska parola, po kateri vztrajno in dolgo ponavljana laž postane resnica. Zdaj je jasno, da je bila dolgo in po strankarsko dirigiranih medijih ponavljana laž, da za nakup računalniške opreme ni bilo pravne podlage, samo zavestno zavajanje. Ampak, dejstva ne prenehajo obstajati, samo zato, ker jih nekdo ne želi sprejeti. Kot pravi Hannah Arendt, : »Idealni subjekt totalitarne vladavine ni prepričan nacist ali prepričan komunist, temveč človek, za katerega razlika med dejstvi in fikcijo ter med resničnim in napačnim več ne obstaja.« In kot smo že večkrat pokazali, Slovenke in Slovenci znamo razlikovati med resničnim in lažnim.  

Niso računalniki tisto, kar moti predlagatelje interpelacije. Digitalna preobrazba brez računalnikov ni izvedljiva. Ne obstaja. To, da Ministrstvo za digitalno preobrazbo nabavlja računalniško opremo, je nekaj povsem normalnega. Tako, kot je povsem normalno, da Ministrstvo za infrastrukturo gradi železnice in ceste, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije vlaga v raziskovalno opremo, Ministrstvo za zdravje v zdravstveno infrastrukturo in opremo, Ministrstvo za solidarnost v stanovanja in domove, itn.   

Moti vas nekaj drugega. Pozorno poslušam razprave tukaj, v Državnem zboru, in spremljam vaše izjave v javnosti. Za vas sem moteča jaz.   

Med dosedanjimi šestimi interpelacijami z zahtevami po pojasnjevanju svoje politike so bile štiri take, ki so bile namenjene izključno ženskim političarkam. Ženske v politiki smo za marsikoga moteče. Sama nosim še dodaten nahrbtnik. Sem tujka. Migrantka. Čefurka. Ob tem se spomnim na besede Ivane Djilas: “Ko rečejo prekleti čefurji, postrelite migrante, parazitski umetniki, … Ko jim niso všeč izobražene in liberalne ženske ... Ko pošiljajo stran vse, ki jim materni jezik ni slovenščina, tudi to sem jaz. Vse to sem jaz. In danes sem še pogumna. Ker sem v to prisiljena.” 

Pogumna sem pa zato, ker imam čisto vest. Ker sem mirna. Ker vem, da sem s svojim vestnim in odgovornim ravnanjem izpolnjevala zakonske obveznosti ministrstva, ki ga vodim. Vse aktivnosti so bile izvedene skladno z zakonodajo, transparentno, učinkovito in z gospodarnim upravljanjem javnih sredstev. Porabo na službeni kartici sem transparentno delila na portalu OPSI. V tem konkretnem primeru smo z ekipo sledili danim obljubam ter s sistemskim ukrepom zagotovili računalniško opremo za najbolj ranljive skupine državljanov. Odprto javno naročilo računalnikov je bilo v skladu z zakonsko obveznostjo in je bilo izvedeno skladno z vsemi načeli javnega naročanja ter s ciljem maksimalno prispevati h gospodarnosti in učinkovitosti dobave in porabe javnih sredstev. Skladno s tem ostro zavračam vse očitke, podane v interpelaciji.