In dejstvo je, da se je do februarja letos inflacija znižala na 3,4 odstotka, torej se je – kot ugotavlja Umar - samo od oktobra 2023 (6,9 odstotka) do februarja letos več kot prepolovila. Pomembna sprememba pa se je zgodila tudi v njeni strukturi.

Z ukrepi nad rast cen hrane in energentov

Slovenija je imela lani zelo visoke podražitve hrane in javnost je nanje upravičeno opozarjala. Ravno cene hrane so bile poleg energentov glavni poganjalec inflacije v Sloveniji. Vlada se je zato na obeh področjih prioritetno lotila omejevanja cen in bila pri tem tudi uspešna.

Kot je v Državnem zboru poudaril predsednik vlade, podatki Umarja kažejo, da so se v februarski inflaciji cene hrane v celoti umirile. Med sprejetimi ukrepi je izpostavil predvsem uvedbo spremljanja cen po celi prehranski verigi. Gre za ukrep, s pomočjo katerega lahko ugotavljamo, kdo je tisti, ki služi znotraj prehranske verige in so ga pozdravili vsi od pridelovalcev do potrošnikov.

Predsednik vlade je v nadaljevanju ovrgel tudi trditve, da je v Sloveniji cena elektrike za gospodinjstva visoka in najdražja in to ponazoril s cenami elektrike v Avstriji in Nemčiji. Poudaril je, da ravno zaradi pravočasno sprejetega vladnega ukrepa regulacije cen energentov, ti že dolgo niso poganjalec rasti cen pri nas.

Aktualna vlada je pri spopadanju z draginjo sicer posegla še po številnih ukrepih: od solidarnostnih in draginjskih dodatkov, ki so kratkoročno blažili akutne stiske najranljivejšega dela prebivalstva, do začasnega znižanja davka na dodano vrednost (DDV), višje splošne dohodninske olajšave, zgodovinskega dviga minimalne plače, usklajevanja socialnih transferjev (4,2 odstotka) in pokojnin (8,8 odstotka) ter drugi ukrepi na področju plač, pa tudi z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, regulacije cen energije ter v okviru ukrepov za odpravljanje posledic poplav.

Za nadaljnje obvladovanje inflacije ukrepi na področju storitev in najemnin

»Inflacijo po zadnjih podatkih zvišuje predvsem rast cen na področju storitev in najemnin, zato bo vlada v prihodnje pozornost s cen energentov in hrane preusmerila na področje cen storitev,« je napovedal predsednik vlade in dodal, da bo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v kratkem predstavilo ukrepe za zajezitev rasti cen in regulacijo najemniškega trga. Srednje ročno bo posreden vpliv imela tudi izvedba davčne reforme, ki naj bi bila predstavljena do sredine leta.

Omenil je tudi nesorazmerne dvige cen na področju zdravstvenih storitev in poudaril, da se lahko proti temu borimo le s krepitvijo javnega zdravstva: »S tem, ko bomo krepili javno zdravstvo in ga omogočilo, da bo bolj dostopno ljudem, bodo najranljivejši deli prebivalstva tudi manj občutljivi na dvig zdravstvenih storitev, ki se v resnici izvajajo v samoplačniški dejavnosti«.

Podražitev oskrbnin nižja od zvišanja transferjev

Predsednik vlade se je v odzivu na poslansko vprašanje dotaknil tudi napovedane podražitve oskrbnin in poudaril, da bo podražitev (2,9 odstotka) nižja od že izvedenega dviga socialnih transferjev (4,2 odstotka) in pokojnin (8,8 odstotka). Eden izmed pomembnih vladnih ukrepov, ki bodo vplivali tudi na cene oskrbnin, je zagotovo sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim je prvič urejeno financiranje dolgotrajne oskrbe iz proračuna v višini 190 milijonov evrov letno, prispevka delodajalcev, zaposlenih in upokojencev. Še letos bodo zagotovljena tudi sredstva za sofinanciranje dodatnih stroškov dela, ki so posledica sprememb kolektivne pogodbe, in dodatnih, nujno potrebnih kadrov.