To je bil prvi vrh o jedrski energiji, na katerega je vabilo prejelo 36 držav, ki že uporabljajo jedrsko energijo ali pa načrtujejo začetek vlaganj v njen razvoj. Premier se je udeležil uvodnega dela zasedanja, kjer so voditelji držav podali svoje nacionalne izjave in sprejeli zaključno deklaracijo.

V svojem nagovoru je dr. Golob najprej poudaril, da je segrevanje na svetovni ravni ena izmed največjih groženj človeštvu in da moramo storiti vse, kar je v naši moči, da razogljičimo vse sektorje, najprej energetskega. »Slovenija načrtuje razogljičenje proizvodnje električne energije do leta 2040. Da bomo to lahko dosegli, obstaja samo ena pot – kombinacija ambicioznih načrtov na področju obnovljivih virov energije in krepitve jedrskih zmogljivosti. Slovenija je že 40 let jedrska država in izkušnje, ki jih imamo, so samo pozitivne, ko gre za energetsko varnost« je povedal predsednik vlade.

V nadaljevanju je poudaril, da je treba poskrbeti za pet področij. »Kot politiki moramo na prvo mesto postaviti jedrsko varnost in tu ne sme biti kompromisov. Če bomo objekte upravljali na popolnoma varen način, bomo lahko zagotovili podporo javnosti. To je drugo področje, ki ga moramo urediti,« je povedal predsednik vlade in ob tem dodal, da v Sloveniji javna podpora jedrski energiji še nikoli ni bila tako visoka. »V Sloveniji jo podpira več kot 65 odstotkov prebivalstva.«

Kot tretje področje je premier dr. Golob navedel stroške financiranja jedrskih energetskih objektov, kjer je pomembno, da imajo novi objekti dostop do multilateralnih bank in finančnih ustanov po najugodnejših obrestnih merah. Četrto področje so dobavne verige, ki so pomembne v luči svetovne nestabilnosti. »Zaradi kriz in vojn po svetu je treba okrepiti globalne dobavne verige.« je prepričan premier.

Kot zadnje, peto področje je pojasnil nujnost pridobivanja ustreznih kadrov. »Večina jedrskih objektov na svetu je starih več kot 40 let, kar pomeni, da je večina najbolj izkušene delovne sile upokojena. Čim prej moramo zagotoviti in vlagati v usposobljeno delovno silo. Tudi to je izziv, ki ga politiki ne smemo spregledati.« je povedal premier dr. Golob.

Strinjal se je, da je jedrska energija prihodnost. »Ukrepati moramo takoj, če želimo, da bo jedrska energija resnično izpolnila svojo vlogo v naši prihodnosti.« je še dodal.

V sklepni deklaraciji so voditelji poudarili zavezo jedrski energiji kot ključnemu sestavnemu delu svetovne strategije za reševanje podnebne krize, zmanjšanje emisije toplogrednih plinov iz energetskega in industrijskega sektorja, zagotovitev energetske varnosti, povečanje energetske odpornosti ter spodbujanje dolgoročnega trajnostnega razvoja in dostopa do čiste energije. Finančne ustanove so pozvali k financiranju jedrske energije glede dostopa do energije, energetske varnosti in podnebnih prednostnih nalog. Cilj vrha je bil tudi spodbuditi mednarodno razpravo o jedrski energiji v povezavi z industrijo, finančnimi ustanovami in raziskovalnimi središči.

Slovenija je sicer že naredila pomemben korak na področju jedrske energije. Na pobudo predsednika vlade dr. Goloba so poslanske skupine Svoboda, SD, Levica, SDS in NSi oblikovale skupno referendumsko vprašanje za posvetovalni referendum o projektu drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK 2), ki bi skupaj z drugimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z elektriko. JEK 2 je strateški projekt države, ki presega stranke, eno vlado in en politični mandat. Kot izhaja iz zaveze v koalicijski pogodbi, bodo lahko državljanke in državljani o tem odločali na referendumu, ki bo predvidoma že letos. Jedrska energija v kombinaciji z drugimi obnovljivimi viri lahko Sloveniji zagotovi dolgoročno stabilno oskrbo z električno energijo, ključno vlogo pa ima tudi pri uresničevanju podnebnih ciljev.