Skoči do osrednje vsebine

Premier dr. Golob na slavnostnem dogodku ob preboju druge cevi avtocestnega predora Karavanke

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob se je udeležil slovesnosti ob preboju druge cevi avtocestnega predora Karavanke. Današnji dogodek je simbolno zaznamoval preboj predora na stični točki z Avstrijo, dejanski preboj se je sicer zgodil že 5. marca.

Slovesnosti so se udeležili tudi ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik uprave DARS mag. David Skornšek.

Preboj druge predorske cevi je pomemben korak pri gradnji druge cevi predora, ki ima pomembno simbolno ter dejansko povezovalno vlogo med sosednjima državama Avstrijo in Slovenijo. Z izgradnjo dodatne cevi bo promet potekal hitreje, varneje, z večjo zmogljivostjo in skladno z najsodobnejšimi smernicami na področju cestne infrastrukture.

»Preboj tako prve kot druge cevi je ne samo simbolično dejanje, je bistveno več. Gre za prebijanje verige, ene najdaljših verig v Evropi, gre za prebijanje tiste verige, ki je žal v preteklosti večkrat razdruževala tudi pripadnike slovenskega naroda. Vsak preboj in vsaka povezava skozi to verigo je nacionalno dejanje, državotvorno dejanje – in zato je današnji dan toliko bolj pomemben,« je na slovesnosti poudaril premier Robert Golob.

Avtocestni predor Karavanke je bil odprt 1. junija 1991 in je edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju ter najdaljši slovenski cestni predor. »Karavanški predor je bil odprt dobre tri tedne pred sklepnim dejanjem osamosvojitve in ni večje simbolike, kot je ta. Ko smo se osamosvajali na političnem nivoju, postavljali temelje svoje države ter se vključevali v Evropo in svet, smo se povezovali tudi skozi Karavanški predor,« je povedal premier.

Poudaril je podatek, da bomo do konca gradnje v Karavanški predor vgradili 2300 ton jekla, kar je enako Eifflovemu stolpu. »Naš 'stolp' bo sicer ležal pod goro, ampak tudi v tem je simbolika Slovencev. Cenimo svoje gore in nič nenavadnega ni, če svoj Eifflov stolp postavimo pod goro, ob tem pa bo imel politično, gospodarsko in logistično vrednost. Slovenci znamo živeti z gorami in vemo, da so eden najbolj zahtevnih ekosistemov. Znamo z njimi živeti in jih premagovati,« je dodal Robert Golob, ki se je zahvalil tudi izvajalcu, turškemu podjetju Cengiz.

Gradnja predora pa s tem še ni končana. Naslednji korak je dokončanje izkopnih in drugih gradbenih del, ki bodo predvidoma končana do konca novembra, zatem bo stekla vgradnja elektrostrojne opreme. Nova cev predora bo za promet odprta predvidoma jeseni leta 2027.

Premier dr. Golob se je ob slovesnosti srečal tudi s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem.