Skoči do osrednje vsebine

Generalna direktorja Žagar in Mihelič predstavila porabo sredstev in izplačila kmetom v letu 2024

Generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Maša Žagar in generalni direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) mag. Miran Mihelič sta danes na novinarski konferenci predstavila namensko porabo sredstev skupne kmetijske politike in izplačila kmetom za leto 2023 ter pomembnejše usmeritve za leto 2024.
Generalna direktorja sedita za mizo in govorita.

Z leve proti desni generalni direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja mag. Miran Mihelič in generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo Maša Žagar. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

1 / 3

Generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP Maša Žagar je uvodoma predstavila podpore skupne kmetijske politike (SKP) v Sloveniji. Poudarila je, da je bilo v obdobju 2007–2027 v okviru SKP v Sloveniji skupaj namenjenih 6,6 milijarde evrov evropskih in nacionalnih sredstev. V okviru izvajanja Programa razvoja podeželja (PRP) 2014–2020 je bilo izplačanih 1,27 milijarde evrov, izvedenih 16 ukrepov, objavljenih 128 javnih razpisov, prek katerih so bili podprti upravičenci iz vseh slovenskih občin, in vključenih več kot 55.000 kmetijskih gospodarstev. Rezultati PRP 2014–2020 kažejo, da se je v okviru tega programa ustvarilo več kot 2000 delovnih mest ter da so se podprle številne naložbe za konkurenčnost kmetijskega, živilskega in gozdarskega sektorja, med drugim tudi naložbe v ekološko kmetijstvo, podjetništvo in lokalni razvoj.

Generalna direktorica je predstavila tudi strateški načrt skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023–2027, ki je začel veljati v preteklem letu. Na voljo je 1,8 milijarde evrov sredstev, od tega več kot 683,5 milijona evrov za prvi steber in 1,11 milijarde evrov za drugi steber SKP. V zadnjem obdobju sta bili izpeljani dve spremembi SN SKP 2023–2027 in dve spremembi PRP 2014–2020. Pomembna je bila predvsem druga sprememba SN SKP, kot je poudarila Žagar: »Prisluhnili smo deležnikom in pristopili k pogovorom s ciljem poiskati rešitve, ki bi kmetom omogočale dejavnosti kmetovanja in vodile k cilju zagotovitve dovolj velikega obsega življenjskega prostora najbolj ogroženih travniških vrst ter habitatnih tipov. Vpeljala se je nova intervencija IRP23 Habitatni tipi in vrste na območjih Natura 2000, ki z letošnjim letom nadomešča intervencijo IRP20 Plačila Natura 2000.«

Generalni direktor AKTRP mag. Miran Mihelič je na današnji novinarski konferenci predstavil delo AKTRP v preteklem letu, v katerem so upravičencem za ukrepe kmetijske in ribiške politike, skupaj z neposrednimi plačili in kmetijskimi trgi, iz evropskega in nacionalnega proračuna skupno izplačali 364,4 milijona evrov sredstev.

Na področju ukrepov razvoja podeželja in ribištva je bilo odobrenih 1144 vlog v vrednosti 68,6 milijona evrov. Obdelanih je bilo 5779 zahtevkov za izplačilo sredstev ter izplačana dobra 102 milijona evrov.

V delu kmetijskih trgov je bila višina vseh izplačil nekaj manj kot 58 milijonov evrov. Skoraj polovico sredstev je predstavljala finančna pomoč za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2022, v znesku 24,7 milijona evrov, temu pa je po višini izplačanih sredstev sledila izredna začasna podpora kmetom ter mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem, ki jih je vpliv ruske invazije na Ukrajino še posebej prizadel, in sicer v višini 8,8 milijona evrov.

Generalni direktor Mihelič je opisal priprave na izvajanje intervencij nove kmetijske politike, zaradi katerih je bila potrebna velika mera pripravljenosti, usposabljanj, tehnoloških posodobitev in kadrovskih prilagoditev. Nadaljeval je z obrazložitvijo dinamike izplačil za intervencije zbirne vloge 2023. Na tem mestu je kot enega izmed glavnih razlogov za časovnico izplačevanja sredstev iz zbirne vloge 2023 izpostavil uvedbo sistema za spremljanje površin, ki je ključni element upravnih preveritev zahtevkov, vezanih na površino. Ta omogoča tudi dopolnitev zbirne vloge brez uporabe sankcioniranja v primeru ugotovljenega neskladja. Glede na prvo leto obveznega izvajanja monitoringa z aplikacijo Sopotnik je bil tudi rok za dopolnitve zbirne vloge premaknjen na poznejši datum, in sicer na 17. november 2023. Ker gre za dvosmerno komunikacijsko orodje, kjer vlagatelj ob ugotovljenem neskladju odgovori neposredno AKTRP, je bilo prek aplikacije Sopotnik v času od 1. avgusta 2023 do včeraj, 14. marca 2024, izmenjanih prek 30.000 sporočil.

Po zaključku oddaje dopolnitev je AKTRP pri vseh 54.725 zbirnih vlogah izvedla upravne preglede, kjer je uporabila odprte podatkovne zbirke in pravnomočne odločbe drugih pristojnih organov. Ob končanih upravnih preveritvah in potrditvi pogojev upravičenosti, skupaj z ugotovitvami kontrol na kraju samem, je AKTRP lahko začela izračunavati zneske po enotah za posamezne intervencije.

Generalni direktor Mihelič je nato podal glavne informacije o vnosu zbirne vloge v letu 2023. Predstavil je stanje izplačanih zahtevkov v okviru OMD, kjer je bilo do 13. marca 2024 izplačanih kar 96 odstotkov vseh zahtevkov. Dodal je, da bo preostanek zahtevkov obdelan do konca marca. V okviru sheme neposrednih plačil, kjer so se izplačila začela v drugi polovici januarja 2024, je bilo do 13. marca 2024 zaključenih 90 odstotkov zahtevkov, preostanek zahtevkov bo ravno tako zaključen do konca marca. Poudaril je, da gre v tem delu za začasne odločbe iz dela neposrednih plačil, ki vsebujejo 80 odstotkov vseh izplačil iz sheme neposrednih plačil, te odločbe pa vsebujejo izplačila za šest intervencij. Preostanek intervencij bo dodan v končne odločbe, ki bodo izplačane do junija letos, torej kot ostale intervencije zbirne vloge.

Kakovostno delo AKTRP na pri izplačevanju sredstev iz evropskih in nacionalnih skladov je generalni direktor Mihelič podprl tudi s podatki iz revizijskih poročil iz bližnje preteklosti, ki na evropski in nacionalni ravni potrjujeta točnost, pravočasnost in zakonitost pri izvajanju ukrepov iz prejšnjega programskega obdobja. Povedal je še, da tudi nacionalna revizijska telesa ocenjujejo pravilnost poslovanja AKTRP in črpanje proračuna za njeno delovanje kot vzorno, pravilno in zakonito.

Predstavitve