Skoči do osrednje vsebine

Skupna podpora za posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2)

Danes so poslanske skupine Svoboda, SDS, SD in NSi vložile predlog za posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2), ki bi skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z elektriko.
Predsednik vlade dr. Robert Golob in predsednik uprave NEK Stanislav Rožman med pogovorom.

Danes so poslanske skupine Svoboda, SDS, SD in NSi vložile predlog za posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2). | Avtor: Kabinet predsednika vlade

Stanislav Rožman, dolgoletni predsednik uprave NEK, je ob tem dejal, da je predsednik vlade dr. Robert Golob s tem, ko je povezal parlamentarne stranke, pokazal tako potrebno dolgoročno vizijo energetskega razvoja Slovenije, ki smo jo državljani čakali par desetletij.

Odziv predsednika vlade dr. Roberta Goloba in Stanislava Rožmana:

Predsednik vlade dr. Robert Golob: "Pozdravljam, da so politične stranke z ustavno večino podprle način in vsebino odločanja državljank in državljanov o energetski samooskrbi Slovenije in dolgoročni rabi jedrske energije. S skupnim oblikovanjem referendumskega vprašanja smo dali pomembno sporočilo, da je projekt Jek 2 strateški projekt države, ki presega stranke, eno vlado in en politični mandat. Kot smo se zavezali v koalicijski pogodbi, bodo lahko državljanke in državljani o tem odločali na referendumu, ki bo predvidoma izpeljan že letos. Jedrska energija v kombinaciji z ostalimi obnovljivimi viri lahko Sloveniji zagotovi dolgoročno stabilno oskrbo z električno energijo, ključno vlogo pa ima tudi pri uresničevanju podnebnih ciljev."

Stanislav Rožman, dolgoletni predsednik uprave NEK, je ob tem dejal: "Odločitev političnih strank o skupnem oblikovanju Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in o skupnem oblikovanju referendumskega vprašanja o JEK2 ima dolgoročno politično težo. Ne gre zgolj za odločanje o dolgoročnem koriščenju jedrske energije, temveč za izbiro energetskega koncepta, ki Sloveniji zagotavlja zanesljivo oskrbo z električno energijo po vzdržnih cenah, prehod med najbolj razvite države in energetski prehod v ogljično nevtralnost do leta 2050. Gre za koncept “z roko v roki med jedrsko energijo in obnovljivimi viri. Predsednik vlade je s tem, ko je povezal parlamentarne stranke, pokazal tako potrebno dolgoročno vizijo energetskega razvoja Slovenije, ki smo jo državljani čakali nekaj desetletij."