Področje blagovnih rezerv je do sedaj urejal Zakon o blagovnih rezervah, ki je bil sprejet leta 1995 in bil dopolnjen in spremenjen v letih 2009 in 2012. Zakon je storitev oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv opredelil kot gospodarsko javno službo, to pa opravlja Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve.

Ob različnih kriznih dogodkih v preteklih letih se je izkazalo, da so postopki programiranja, oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv ter vloga posameznih organov v teh procesih preveč nedoločeni, kar je organom onemogočalo učinkovito delo. Z novim zakonom se ti postopki in vloge posameznih organov natančneje opredeljujejo. Novi zakon tako ureja gospodarsko javno službo oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe blagovnih rezerv za osnovno preskrbo ter gospodarsko javno službo oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog nafte in naftnih derivatov

Zakon prav tako natančneje opredeljuje namen blagovnih rezerv, ki se lahko uporabljajo le v primeru izrednih okoliščin. To so naravne in druge nesreče, krizne razmere, vojno ali izredno stanje, ko je ogroženo javno zdravje ter situacija fizičnega pomanjkanja blaga na trgu.

Sprejemanje programa državnih rezerv in odločanje o uporabi še naprej ostaja v pristojnosti vlade, predlog pa pripravi ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Novi zakon pa sedaj daje večjo pristojnost pri načrtovanju državnih blagovnih rezerv resornim ministrstvom, ki spremljajo stanje na trgu na svojem področju dela in lažje podajo oceno o vrstah in količinah blaga, ki naj se hrani v državnih blagovnih rezervah. Novi zakon tudi natančneje določa postopek uporabe državnih blagovnih rezerv – vse pobude za uporabo državnih blagovnih rezerv na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, posredujejo resorna ministrstva. Le v izrednih okoliščinah lahko o uporabi odloči tudi minister, pristojen za gospodarstvo, in to brez pooblastila vlade. S tem vlada želi zagotoviti hitrejše odzivanje na izredne okoliščine v izjemnih primerih.

Uvaja se tudi drugačen nadzor nad poslovanjem zavoda, in sicer so se ukinile predhodna soglasja k sklepanju pogodb s strani ministrstva, pristojnega za gospodarstvo. Za imenovanje direktorja bo pristojna vlada na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo, sam postopek javnega natečaja pa bo v pristojnosti upravnega odbora zavoda.

Novi zakon določa tudi postopke ravnanja v primeru manjših ali večjih motenj pri preskrbi z nafto in naftnimi derivati. Ti so sedaj urejeni v samem zakonu in ne več v podzakonskem predpisu. Ukrepi za zagotavljanje zanesljive preskrbe z nafto in naftnimi derivati se ločijo glede na čas trajanja motenj. Ukrepe v primeru manjših motenj pri preskrbi bo določila vlada z uredbo, v primeru večjih motenj pri preskrbi ali zaradi izpolnitve mednarodnih obveznosti Republike Slovenije pa se lahko uporabijo tudi varnostne zaloge. Zakon v ta namen opredeljuje tudi intervencijski načrt ter koordinacijsko in posvetovalno skupino za načrtovanje in delovanje v primeru manjših in večjih motenj pri preskrbi.

Zakon predvideva še način prodaje izdelkov iz blagovnih rezerv pred iztekom roka uporabe in določa poseben postopek prodaje stvarnega premoženja države, ki predstavlja državne blagovne rezerve.