V slovenski zakonodaji področje blagovnih rezerv ureja Zakon o blagovnih rezervah (ZBR), ki je bil sprejet leta 1995 ter nato dopolnjen in spremenjen v letih 2009 in 2012. ZBR storitev oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv opredeljuje kot gospodarsko javno službo, to pa opravlja Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve.

Ob različnih kriznih dogodkih v preteklih letih se je izkazalo, da so postopki programiranja, oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv ter vloga posameznih organov v teh procesih preveč nedoločeni, kar organom onemogoča učinkovito delo. Z novim zakonom se ti postopki in vloge posameznih organov natančneje opredeljujejo. Predlog novega zakona tako ureja gospodarsko javno službo oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe blagovnih rezerv za osnovno preskrbo ter gospodarsko javno službo oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog nafte in naftnih derivatov

Predlog zakona prav tako natančneje opredeljuje namen blagovnih rezerv, ki se lahko uporabljajo le v primeru izrednih okoliščin (naravne in druge nesreče, krizne razmere, vojno ali izredno stanje, ko je ogroženo javno zdravje, fizično pomanjkanje blaga na trgu).

Sprejemanje programa državnih rezerv in odločanje o uporabi še naprej ostaja v pristojnosti Vlade Republike Slovenije, predlog pa pripravi ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Vseeno predlog zakona večjo težo pri načrtovanju državnih blagovnih rezerv daje resornim ministrstvom, ki spremljajo stanje na trgu na svojem področju dela in lažje ocenijo vrste in količine blaga, ki naj se hranijo v državnih blagovnih rezervah. Predlog zakona natančneje določa tudi postopek uporabe državnih blagovnih rezerv – vse pobude za uporabo državnih blagovnih rezerv na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, posredujejo resorna ministrstva. Le v izrednih okoliščinah lahko o uporabi odloči tudi minister, pristojen za gospodarstvo, in to brez pooblastila vlade. S tem želi vlada zagotoviti hitrejše odzivanje na izredne okoliščine v izjemnih primerih.

Predlog zakona predvideva drugačen nadzor nad poslovanjem zavoda, in sicer predlaga ukinitev predhodnih soglasij k sklepanju pogodb s strani ministrstva, pristojnega za gospodarstvo. Za imenovanje direktorja bo pristojna vlada na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo, postopek javnega natečaja pa bo v pristojnosti upravnega odbora.

Predlog med drugim določa tudi postopke ravnanja v primeru manjših ali večjih motenj pri preskrbi z nafto in naftnimi derivati. Ti so zdaj urejeni v predlogu zakona in ne več v podzakonskem predpisu. Ukrepi za zagotavljanje zanesljive preskrbe z nafto in naftnimi derivati se ločijo glede na čas trajanja motenj. Ukrepe v primeru manjših motenj pri preskrbi bo določila vlada z uredbo, v primeru večjih motenj pri preskrbi ali zaradi izpolnitve mednarodnih obveznosti Republike Slovenije pa se lahko uporabijo tudi varnostne zaloge. Predlog zakona v ta namen opredeljuje tudi intervencijski načrt ter koordinacijsko in posvetovalno skupino za načrtovanje in delovanje v primeru manjših in večjih motenj pri preskrbi.

Predlog zakona predvideva še način prodaje izdelkov iz blagovnih rezerv pred iztekom roka uporabe; določa pa tudi poseben postopek prodaje stvarnega premoženja države, ki predstavlja državne blagovne rezerve.