V Sloveniji dan Civilne zaščite vsak 1. marec praznujemo že od leta 1992 in s tem simbolično izrazimo zahvalo vsem, ki preprečujejo in posredujejo ob naravnih in drugih nesrečah. Predsednik vlade dr. Robert Golob je v slavnostnem nagovoru dejal, da nas je narava lani kar sedemkrat opozorila, da bodo ekstremni vremenski pojavi nekaj, s čimer se moramo naučiti živeti. Opozorilo velja, kot je dejal premier, tako za državno strukturo, ki je sistem zaščite in reševanja na področjih organiziranosti, usposobljenosti in opremljenosti zavezana še naprej razvijati, kot za posameznike, ki so se lani odzvali na najboljši možen način. »Ob naravnih nesrečah se ljudje počutimo majhne in dostikrat nemočne,« je povedal in ob tem izpostavil pomen pripadnikov reševalnih sil pri zagotavljanju občutka varnosti državljanov: »Vemo, da lahko računamo na vas. Vemo, da obstaja odlično organizirana struktura, temelječa na prostovoljstvu, ki nam jo v svetu zavidajo, in ki se bo ne le odzvala hitro, ampak solidarno in človeško.«

V desetletjih in številnih akcijah so si reševalne enote po oceni premiera pridobile neomajno zaupanje ljudi, ki tem enotam brezpogojno prisluhnejo in sledijo njihovim navodilom, je izpostavil premier dr. Robert Golob in sklenil: »Če moram strniti, kaj je tisto, s čimer bi vas opisal, sta to dve besedi – veliko srce. Z njim sočloveku prostovoljno pomagate v nesreči in ko vas potrebuje. To je vaše vodilo, ki bi ga morali pri tem, kako graditi boljšo skupnost, upoštevati vsi. Želim si, da bo vaše delovanje zgled vsem nam, da bomo Slovenijo naredili še boljšo.«

Preteklo leto so zaznamovale številne naravne in druge nesreče doma in po svetu. Leta se bomo spominjali po najhujših poplavah v zgodovini Slovenije, ki so avgusta prizadele večji del države. Številne države pa so za pomoč zaprosile preko mehanizma Unije na področju civilne zaščite, na katero se je odzvala tudi Slovenija. Februarja smo po rušilnem potresu v Turčiji napotili enoto z reševalnimi psi, maja pa v italijansko Raveno enote za prečrpavanje večjih količin vode. Večkrat smo nudili tudi materialno pomoč.

Učinkovito delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je vitalnega pomena za varno in stabilno življenje državljank in državljanov. Priznanja Civilne zaščite so podeljena za zasluge pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti na nesreče, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Letos bo skupaj podeljenih 285 priznanj, in sicer 113 bronastih, 104 srebrna, 36 zlatih priznanj, 31 plaket in kipec Civilne zaščite za življenjsko delo kot najvišje priznanje.

Letošnji dobitnik kipca Bojan Kopač je dolgoletni sodelavec Uprave za zaščito in reševanje ter pripadnik Civilne zaščite. Poslanstvo je našel na področju varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS). Izkušnje je začel pridobivati leta 1977, ko je sodeloval v reševalni akciji miniranja snežnih plazov pod Zelenico. Aktivno je sodeloval pri odstranjevanju NUS v ljubljanski pokrajini in opravil tečaj za protiminskega potapljača v Splitu. Po osamosvojitvi Slovenije se je posvetil izobraževanju in usposabljanju deminerjev. Po upokojitvi se je priključil Državni enoti za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, kjer je vodil najzahtevnejše intervencije odstranjevanja letalskih bomb in morskih min. Zadnja leta se posveča pripravi identifikacijskih listov in navodil za izvajanje postopkov uničevanja NUS ter sodeluje s skrbniki tuje baze podatkov s tega področja. Bojan Kopač je svoje znanje in izkušnje delil z drugimi pripadniki enote ter opravil več kot tisoč intervencij, odstranil in uničil več kot 100.000 kosov NUS. S svojo predanostjo in pogumom je pokazal, da je pripravljen tvegati tudi lastno življenje za varnost drugih.

Vsem prejemnikom priznanj se zahvaljujemo za njihovo predanost, zavzetost in dolgoletno delo v sistemu zaščite in reševanja.