Skoči do osrednje vsebine

93. redna seja Vlade Republike Slovenije

Na današnji seji je vlada izdala odlok o opravljanju zdravniške službe v času stavke, s katerim določa zdravniške storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati v času stavke zdravniškega sindikata Fides. Seznanila se je tudi s pomladansko napovedjo gospodarskih gibanj 2024 ter sprejela predlog novele Zakona o maturi.

Vlada je sprejela Odlok o opravljanju zdravniške službe v času stavke, ki določa zdravniške storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati v času stavke Fides. V času poteka stavke Fides, ki trenutno traja že sedmi teden, pri čemer v tem trenutku ni mogoče napovedati, kdaj se bo končala, je vlada določila storitve, ki vsaj v določeni meri zagotavljajo sorazmernost med ukrepi stavkajočih in zagotavljanjem temeljnih človekovih pravic, kot sta pravica do socialne varnosti in pravica do zdravstvenega varstva. Vlada je z odlokom konkretizirala omejitev pravice do stavke, ki je omejena že z Ustavo Republike Slovenije, Zakonom o stavki in Zakonom o zdravniški službi, zaradi tveganja, da bi z njihovim opuščanjem utegnila nastati neposredna nevarnost ali izjemno hude posledice za življenje in zdravje ljudi ali njihovo varnost in varnost premoženja, ali druge škodljive posledice. Pravica do stavke mora biti sorazmerna in nikakor ne sme pretehtati nad drugimi ustavno zagotovljenimi pravicami, še zlasti pa ne nad pravicami najranljivejših prebivalcev, kot so invalidi in starejši. Odlok bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.

Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2024 za letos predvideva okrepitev gospodarske rasti, inflacija pa se bo večji del leta še naprej postopoma umirjala. Gospodarska rast se bo letos okrepila (2,4 odstotka), vendar nekoliko manj, kot so na Umarju predvidevali jeseni (2,8 odstotka). Na gospodarska gibanja bodo ugodno vplivali nadaljnja rast investicij, umirjanje inflacijskih pritiskov in okrevanje tujega povpraševanja, ki pa je nekoliko počasnejše od jesenskih pričakovanj. V prihodnjih dveh letih pričakujejo nekoliko višjo rast bruto domačega proizvoda (BDP; 2,5 odstotka leta 2025 in 2,6 odstoka leta 2026). Tveganja za uresničitev napovedi izhajajo iz geopolitičnih in gospodarskih razmer v mednarodnem okolju. Na izvozni del slovenskega gospodarstva bi lahko vplivali morebitni okrepljeni stroškovni pritiski, tudi v domačem okolju, ki bi poslabšali njegovo konkurenčnost. Negotove ostajajo tudi širše gospodarske posledice lanskih poplav, predvsem z vidika hitrosti izvedbe popoplavne obnove zaradi omejenih administrativnih in kadrovskih zmogljivosti. Letos v večjem delu leta Urad za makroekonomske analize (UMAR) in razvoj pričakuje postopno umirjanje inflacije, konec letošnjega oziroma v začetku prihodnjega leta pa se bo zaradi učinka osnove in izteka ukrepov za zajezitev visokih cen energentov predvidoma nekoliko okrepila. Po oceni Umarja bi se 2-odstotni inflaciji približali leta 2026.

Cilj predloga novele Zakona o maturi je zagotoviti zakonsko podlago za možnost izvajanja postopkov vpogleda v ocenjeno izpitno dokumentacijo, vlaganja ugovora zoper oceno v digitalnem okolju in v povezavi s tem tudi vodenje osebnih podatkov, ki so bili nekoliko pomanjkljivo opredeljeni v zdajšnjih določbah o vodenju evidenc z osebnimi podatki. Namen predloga je zagotoviti navedene možnosti že za prihodnji izpitni rok splošne mature, tako da bo Državni izpitni center (RIC) lahko pridobil elektronske naslove kandidatov za splošno maturo iz prijavnic k splošni maturi. Tako bi se lahko vsak maturant splošne mature že po razglasitvi rezultatov splošne mature seznanil s svojimi ocenjenimi izpitnimi polami z vpogledom v digitalnem okolju in se na podlagi tega odločil o morebitnem ugovoru zoper oceno pri posameznem predmetu. Ugovor bi prav tako lahko vložil po elektronski poti.