Skoči do osrednje vsebine

Podan predlog za uvrstitev razprave o širitvi EU na dnevni red marčevskega Evropskega sveta

Svet EU za splošne zadeve je začel priprave na naslednje zasedanje Evropskega sveta, ki bo 21. in 22. marca 2024 v Bruslju, z obravnavo predlaganega dnevnega reda. Državni sekretar Marko Štucin je predlagal, da voditelji EU marca razpravljajo tudi o širitvi EU, predvsem o začetku pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino.
Državni sekretar Marko Štucin s kolegi na zasedanju, stojijo eden poleg drugega

Državni sekretar Marko Štucin s kolegi na zasedanju | Avtor: EU

1 / 2

Na pobudo držav prijateljic Zahodnega Balkana so se člani sveta pred zasedanjem srečali s predsedujočo Svetu ministrov Bosne in Hercegovine Borjano Krišto, ki jih je seznanila z najnovejšimi koraki pri izpolnjevanju pogojev na poti približevanja EU.

Odločitev o začetku pogajanj naj bi Evropski svet na podlagi poročila Komisije o napredku sprejel do marca 2024, kot so se predsedniki držav in vlad EU dogovorili decembra 2023. Državni sekretar Štucin je poudaril prizadevanja Slovenije za doseganje tega cilja – v dvostranskih stikih z Bosno in Hercegovino naše sogovornike spodbujamo, da resnično izkoristijo to priložnost, ki je morda zadnja pred prihajajočimi evropskimi volitvami.

V kontekstu širitve je državni sekretar Štucin tudi predlagal, da se na marčevskem zasedanju Evropskega sveta opravi razprava o trenutnem stanju odnosov med EU in Turčijo, našo strateško partnerico, ki ima ključno vlogo za stabilnost širše regije v zahtevnih geopolitičnih razmerah.

Naslednji Evropski svet naj bi obravnaval tudi razmere v Ukrajini, varnost in obrambo ter konflikt na Bližnjem vzhodu. Poleg neomajne podpore Ukrajini, pomena dogovora glede sklada za pomoč Ukrajini in sprejema 13. svežnja sankcij, kot tudi podpore pri uveljavljanju mirovne formule je državni sekretar poudaril, da se Slovenija zavzema za temeljit pogovor voditeljev EU o tem, kaj lahko EU stori za čimprejšnji izhod iz krize na Bližnjem vzhodu, in da Evropski svet o tem vprašanju sprejme konkretne sklepe.

Na pobudo nove poljske vlade je bila na dnevni red uvrščena tudi točka o stanju pravne države na Poljskem, ki si prizadeva, da bi se zaključil postopek iz člena 7 Pogodbe o Evropski uniji, ki ga je Komisija sprožila proti Poljski decembra 2017. Poljski minister za pravosodje je predstavil akcijski načrt za obsežne pravosodne reforme, namenjene krepitvi neodvisnosti sodstva. V izmenjavi mnenj so države članice, tudi Slovenija, izrazile močno podporo prizadevanjem poljske vlade za obsežne reforme, ob zavedanju da gre za zahtevne postopke, ki morajo potekati v skladu s standardi vladavine prava.

Državni sekretar Štucin je pod točko razno predstavil pismo ministric in ministrov za zunanje zadeve Avstrije, Češke, Slovaške in Slovenije evropskemu komisarju za širitev Várhelyiju o pozitivnih korakih Črne Gore na evropski poti.