Vodotoke urejamo v sodelovanju z občinami
Delovni obisk ministra Jožeta Novaka s sodelavci na Koroškem | Avtor: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Cilj delovnih obiskov je pregled izvedenih del v okviru izrednih ukrepov in vzdrževalnih del v javno korist ter oblikovanje predloga načrta sanacijskih in investicijskih del na vodotokih v letih 2024 in 2025.
Na Koroškem je dopoldne minister s sodelavci iz ministrstva in direkcije za vode ter ob prisotnosti koncesionarjev preveril stanje na terenu, popoldne pa se je sestal z županjami in župani občin v tem delu porečja Drave: Črna na Koroškem, Mežica, Mislinja, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Prevalje, Dravograd, Lovrenc na Pohorju, Muta, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Ruše, Selnica ob Dravi, Podvelka in Vuzenica. Na omenjenem območju je bilo v okviru izrednih ukrepov zaključenih 151 delovišč in s tem delo na 78,3 kilometrih vodotokov.
»Jaz sem z videnim zadovoljen, premiki so veliki in očitni, imajo pa kolegi na terenu še kar veliko dela. Naš cilj je, da se izredni krepi povsod, tudi na Koroškem, zaključijo do konca junija,« je ob ogledu povedal minister Jože Novak in poudaril da izrednim ukrepom in sanaciji sledijo še nove investicije.
»Trideset let se ni vlagalo v vode. Zdaj izdelujemo nove projekte, na način, da bomo zmanjševali tudi poplavno ogroženost. Da bodo vodotoki v prihodnje odporni na podnebne spremembe, ki so dejstvo – na poplave in na suše.« Jože Novak, minister
Poleg že izvedenih vzdrževalnih del in izrednih ukrepov v letu 2023 sta bila županom predstavljena tudi predlog programa del javne službe za leti 2024 in predlog sanacij in investicij v letih 2024 in 2025. Gre za zavezo vlade o čim večji vključenosti občin v pripravo načrta dela na vodotokih, ter redno komunikacijo, kar je minister Novak županom zagotovil ob nastopu mandata. Minister je ob tem župane pozval, naj ministrstvu in direkciji za vode posredujejo svoje predloge, kar nekaj idej pa so župani nanizali že tekom srečanja.
Do danes so bila dela zaključena na 617 kilometrih vodotokov. Na 200 kilometrih izredni ukrepi tečejo, preostala dela bodo zaključena v predvidenem roku, do konca junija, kar bo skupaj obsegalo okrog 1000 kilometrov vodotokov.
Po predlogu sanacijskega programa bodo ureditve potekale predvidoma od dveh do petih let. Tudi v izvajanje sanacij in investicij bodo občine aktivno vključene.
Delovna srečanja bodo po Sloveniji potekala med 14. februarjem in 12. marcem 2024.
-
Izredni ukrepi na vodotokih
Z njimi se po avgustovskih poplavah in plazovih odvrača neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavlja predvsem pretočnost vodotokov.
-
Vzdrževanje vodotokov
Redna dela na vodotokih, ki jih opravljajo koncesionarji in potekajo ves čas, z njimi se vodna infrastruktura ohranja v dobrem stanju.
-
Sanacija vodotokov
S sanacijo se struge in brežine povrne v prvotno ali boljše stanje, kot je bilo pred nesrečo.
-
Nove investicije na vodotokih
Za zagotovitev večje odpornosti voda na podnebne spremembe, zlasti na poplavne dogodke, kar pomeni gradnjo nove vodne infrastrukture, ki bo zmanjševala poplavno ogroženost z gradnjo odpornejših vodnih objektov.
Ukrepi na vodotokih, s katerimi želimo doseči njihovo odpornost na podnebne spremembe, morajo biti med seboj usklajeni. Posamezni ukrepi namreč vplivajo na celotno porečje, so soodvisni in imajo vpliv tako dolvodno kot gorvodno. Vodotoki ne poznajo občinskih meja – zmanjšanje poplavne ogroženosti enega območja lahko spremeni naravo vodotoka in poveča ogroženost na drugem območju.
Da se temu izognemo, je ključen celovit pristop k urejanju vodotokov. Celovito urejanje vodotokov pomeni, da z ustreznimi ukrepi na izviru (povirju) zadržujemo plavje in nanose, v srednjem in spodnjem toku pa urejamo zadrževanje in kontrolirano razlivanje ter zmanjšujemo erozijske procese. Obenem pa se moramo zavedati in razumeti naravne procese povezane z vodotoki.
Odločitev, katero vrsto ukrepov izbrati, mora biti strokovno utemeljena. Težiti moramo k sonaravnim ureditvam vodotokov, kar pomeni, da moramo vodi dati prostor, načrtovati ukrepe, s katerimi ne škodujemo obvodnim habitatom, ter urejati struge vodotokov in graditi vodnogospodarske objekte, s katerimi preprečimo škodljivo delovanje voda. Glede na dejstvo, da poplavni dogodki so in bodo vse pogostejši, pa morajo biti ukrepi tudi podnebno odporni.
Vodi moramo dati potreben prostor, predvsem pa moramo celovito urejanje razširiti na ozaveščanje slehernega posameznika in preprečevati slabe prakse (neočiščeni gozdovi, skladiščenje bal, lesa in drugega materiala ob vodotokih, nelegalno poseganje v struge vodotokov ali izkoriščanje vodnega potenciala, nestrokovna izvedba premostitvenih objektov), s čimer lahko bistveno izboljšamo poplavno odpornost.