Po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) je v Sloveniji več kot 6000 doktoric znanosti. Letno doktorira približno enako število žensk kot moških. Delež žensk med novimi doktoricami, doktorji znanosti (tistimi, ki so pridobili doktorski naziv v posameznem letu) se je v zadnjih 40 letih povečal za 35 odstotnih točk. Za primerjavo – na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je bila med novimi doktoricami, doktorji znanosti le peščica žensk (18 odstotkov).

Plače doktoric znanosti so po podatkih SURS v povprečju za 12 odstotkov nižje kot plače moških z isto izobrazbo. Najnižjo plačo so prejele doktorice znanosti s področja izobraževalnih ved, kjer je bila plačna vrzel med spoloma največja (19,3 odstotka), podobno je bilo pri doktoricah znanosti s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT).

Delež žensk med visokošolskimi učiteljicami, učitelji se z vsako naslednjo stopnjo akademskega naziva zmanjšuje. Med docentkami, docenti je bilo po podatkih SURS 47 odstotkov žensk, med rednimi profesoricami, profesorji pa deset odstotnih točk manj.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bilo leta 2021 v Sloveniji 34 odstotkov raziskovalk in 66 odstotkov raziskovalcev, približno tretjina, kar Slovenijo uvršča v povprečje med državami EU. Delež raziskovalk je bil najvišji na področju medicine (61 odstotkov), najnižji pa na področju tehniških in tehnoloških ved (20 odstotkov).

Leta 2022 je bilo med financiranimi raziskovalnimi projekti 41 odstotkov projektov, ki so jih vodile ženske. Najvišji delež izbranih projektov, ki jih vodijo ženske, je zabeležen na področju biotehniških ved (59 odstotkov), najmanjši pa na področju tehničnih ved (25 odstotkov).

Čeprav podatki kažejo, da smo dosegli očiten napredek pri vključevanju žensk v znanost, nas čaka še veliko dela. Nova slovenska znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija nedvoumno postavlja enake možnosti spolov kot osrednje načelo. Tudi Ljubljanska deklaracija o enakosti spolov v raziskavah in inovacijah, sprejeta med predsedovanjem Slovenije Svetu EU, je ponovno potrdila zavezanost uresničevanju enakih možnosti spolov v novem Evropskem raziskovalnem prostoru (ERA) ter v celoti priznala vključevanje načela enakosti spolov kot horizontalnega načela.

»Slovenska znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija 2030 poudarja ključen pomen integracije načela enakosti spolov v raziskovalno in inovacijsko dejavnost. Posebno pozornost namenja vključevanju enakih možnosti spolov v vse faze raziskovalnega procesa; od načrtovanja in izvajanja do vrednotenja in širjenja rezultatov raziskav. V ta namen vključuje številne ciljno usmerjene ukrepe za podporo in spodbujanje žensk v znanosti. Eden izmed ciljev je nasloviti izziv prenizke zastopanosti žensk v vodilnih vlogah v raziskavah ter na položajih odločanja v njih. Zbiranje podatkov, razčlenjenih po spolu, se prepoznava kot ključna komponenta za spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti politik enakosti spolov ter za naslavljanje neenakosti med spoloma. Podatki kažejo na ovire, ki nastopijo na določeni stopnji razvoja kariere žensk in jim onemogočajo napredovanje, zato je cilj tudi oblikovanje bolj vključujočih politik, programov in praks za odpravo neenakosti med spoloma pri zaposlovanju, napredovanju ter ohranjanju raziskovalk v raziskovalni dejavnosti. Predpogoj je seveda zagotavljanje varnega in spoštljivega delovnega okolja za vse na področju raziskav in inovacij, kar pomeni, da mora biti toleranca do nasilja in nadlegovanja na podlagi spola v znanosti ničelna,« je ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti izpostavil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič.

V prihodnje nameravamo vzpostaviti širšo strokovno razpravo o načinih in pomenu vključevanja vidika spola v financiranje raziskav. S tem želimo zagotoviti, da projekti in pobude upoštevajo vpliv spola na raziskovalne rezultate ter znanstveno obravnavajo vprašanja, povezana s spolom. Izvajanje vseh teh ukrepov je ključnega pomena za enake možnosti spolov v znanosti ter ustvarjanje vključujočega in raznolikega okolja, ki bo prispevalo k boljšim rezultatom znanstvenega in inovacijskega napredka.

V okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije deluje Komisija za enake možnosti na področju znanosti, ki ima kot ministrsko strokovno telo ključno vlogo pri podpiranju in spodbujanju integracije načela enakosti spolov ter enakih možnosti v raziskavah in inovacijah. Naloga Komisije je identificirati sistemske ovire, podpirati aktivnosti ozaveščanja o enakosti spolov ter pomagati pri pripravi pravnih aktov in strateških dokumentov, ki predstavljajo strokovne usmeritve za nadaljnje delo. Članice in člani Komisije so strokovnjakinje in strokovnjaki z različnih področij, ki prihajajo iz znanstveno-raziskovalnih, visokošolskih in vladnih institucij.