Na konferenci so svoje poglede na prihodnost politike vključevanja tujcev predstavili ministri ali drugi visoki predstavniki držav članic Evropske unije, predstavniki Evropske komisije, predstavniki Združenih držav Amerike in Kanade ter mednarodnih organizacij Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Cooperation and Development) in Mednarodne organizacije za migracije (angleško International organization for migration).

Kot je poudarila državna sekretarka, Republika Slovenija spada med države članice, ki vključevanju tujcev namenja vedno večjo pozornost. Ob tem se je predsedstvu zahvalila za pripravo konference o tej za Slovenijo pomembni tematiki.

»Dosedanje slovenske izkušnje na področju vključevanja segajo v začetek 90. let, ko je Slovenija po razpadu Jugoslavije sprejela begunce iz bivših republik, nato pa še v okviru različnih shem zaposlovanja tujcev tudi delavce s tega območja,« je povedala državna sekretarka in dodala, da gre za ljudi iz regije, s katerimi si delimo skupno zgodovino, govorimo podobne jezike in imamo podobno kulturo. V zadnjih letih, še zlasti z migracijsko krizo v letu 2015 in z začetkom vojne v Ukrajini, pa smo v Sloveniji sprejeli tudi osebe z drugačnim kulturnim in jezikovnim ozadjem, zaradi česar so bile potrebne prilagoditve ukrepov na področju vključevanja.

Novembra lani je vlada sprejela Strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije. Obenem je lanska sprememba Zakona o tujcih omogočila nadaljnje brezplačne programe začetne integracije priseljencev in uvedla še dodatne oblike učenja slovenščine – neformalnega programa slovenščine na tako imenovani preživetveni ravni.

Temeljni cilj politike vključevanja tujcev je oblikovati pogoje, ki bodo posamezniku, ki prihaja v naše okolje, omogočali dostojno, samostojno in neodvisno delovanje v družbi, v kateri se bo počutil kot del celote. »Uspešna politika vključevanja daje tujcu možnost in priložnost, da se kot posameznik udejstvuje v družbenih podsistemih in tako prispeva k rasti družbe kot celote. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je integracija dvosmeren proces,« je še povedala Tina Heferle. Programi iz strategije vključevanja, ki temeljijo zlasti na učenju slovenskega jezika in kulture, so obetavni in bodo v praksi zaživeli letos, v kasnejšem obdobju pa bodo – po potrebi – tudi nadgrajeni.