Za projekt zamenjave starih kurilnih naprav z novimi na voljo dodatnih 79,5 milijona evrov

Na današnji seji odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep, da se v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2024-2027 novelira projekt »Zamenjava starih kurilnih naprav z novimi« tako, da se vrednost projekta poveča za 79,5 milijona evrov na skupaj približno 194,85 milijona evrov. Cilj izvajanja spodbud zamenjave zastarelih malih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso in s toplotnimi črpalkami je povečati delež obnovljivih virov energije pri ogrevanju stavb in povečati njihovo učinkovitost, s tem pa tudi izboljševanje kakovosti zraka, kjer je le-ta slaba, ali ohranjanje kakovosti zraka tam, kjer je dobra. S tem ukrepom naslavljamo izboljšanje kakovosti zraka, ki je eden glavnih okoljskih vplivov z učinkom na zdravje ljudi, za občutljive skupine prebivalcev pa je ob njihovi dolgotrajni izpostavljenosti zraku s slabo kakovostjo lahko tudi eden od vzrokov za njihovo zgodnejšo smrt.

Vrednost projekta se povečuje zaradi povečanih potreb in koristi izvajanja projekta na področju rabe obnovljiv virov energije za ogrevanje stavb. Za projekt zamenjave starih kurilnih naprav z novimi bo tako do 2026 na voljo dodatnih 79,5 milijona evrov, kar se bo namenilo za sofinanciranje nakupa približno 4800 novih kurilnih naprav na lesno biomaso in 12.600 toplotnih črpalk.

Predlog novelacije navedenega projekta upošteva načrtovano porabo v okviru Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023-2026. Namen Sklada za podnebne spremembe je tudi sofinanciranje ukrepov za blaženje podnebnih sprememb, kjer je opredeljeno tudi, da se lahko sredstva porabijo za spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. S tem projektom se spodbuja uporaba obnovljivih virov energije, konkretno zamenjava zastarelih malih kurilnih naprav, ki so neučinkovite, z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso in s toplotnimi črpalkami.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Prostovoljni prispevek Republike Slovenije v Sklad za sodelovanje delegatov iz upravičenih držav v razvoju v procese Okvirne konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC)

Na odboru je vlada tudi odločila, da nameni prostovoljni prispevek v skupni vrednosti 70.000 evrov v Sklad za sodelovanje delegatov iz upravičenih držav v razvoju v procese Okvirne konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (angleško United Nations Framework Convention on Climate Change - UNFCCC).

Skladno z zavezami UNFCCC in Pariškega sporazuma, ki razvite države pozivajo k zagotovitvi ustrezne finančne in tehnične pomoči za mednarodne podnebne aktivnosti, še zlasti za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) in prilagajanje podnebnim spremembam v manj razvitih državah, ter usmeritvami Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije in Strategiji mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030, bo Ministrstvo, pristojno za podnebje, v imenu Republike Slovenije, prispevalo 70.000 evrov v letu 2024 v Sklad za sodelovanje delegatov iz upravičenih držav v razvoju v procese UNFCCC.

Financiranje bo zagotovljeno iz ukrepa »mednarodno podnebno financiranje«, Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023–2026. Namen ukrepa je prispevati k izvajanju aktivnosti za krepitev podnebne odpornosti in prilagajanju na podnebne spremembe v ranljivih tretjih državah. Prispevek se šteje tudi kot mednarodna razvojna pomoč.

Sklad za sodelovanje delegatov iz upravičenih držav v razvoju v procese UNFCCC se financira iz prostovoljnih prispevkov pogodbenic UNFCCC in je namenjen podpori za udeležbo upravičenih predstavnikov držav v razvoju, zlasti iz majhnih otoških držav in najmanj razvitih držav na zasedanjih upravnih in pomožnih organov UNFCCC. S tem se zagotavlja enakopravna zastopanost vseh pogodbenic v procese konvencije.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Vlada sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi

Na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi ter ga pošlje Državnemu zboru.

Predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič je 18. decembra 2023 Vladi Republike Slovenije v mnenje posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki ga je 14. decembra 2023 v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev in poslank s prvopodpisano Terezo Novak.

Vlada podpira predlog novele zakona, z njo pa se referendumska zakonodaja usklajuje z Ustavnim zakonom iz leta 2013, prav tako pa se bo z novelo implementirala odločba Ustavnega sodišča številka U-I-191/17 z dne 25. januarja 2018 glede celovite ureditve referendumskega spora.

Predlog zakona predlaga oddajo podpore zahtevi za razpis referenduma pri upravni enoti prek elektronske podpisne naprave in evidentiranje podpore direktno v evidenci volilne pravice, s čimer se bo štelo, da je podpora volivca avtomatično oddana predlagatelju referenduma. Slednje pomeni, da se odpravljajo fizični obrazci podpore (razen v izjemnih primerih); namesto njih bo predlagatelj referenduma zahtevi za razpis referenduma, ki jo bo vložil v Državni zbor, priložil potrdilo Ministrstva za notranje zadeve o skupnem številu zbranih podpor, kot izhaja iz evidence volilne pravice.

Nadgrajuje se tudi oddaja podpore prek državnega portala eUprava, preko katerega se bo podpora prav tako posredovala upravni enoti in evidentirala v evidenci volilne pravice. Elektronski način oddaje in evidentiranja podpore se bo uporabljal tudi za zbiranje podpisov podpore volivcev pri ustavnorevizijski in zakonodajni iniciativi.

Vlada podpira navedene predlagane rešitve, ki bodo z bolj učinkovitim zbiranjem podpor tako z vidika predlagateljev in volivcev kot tudi državnih organov olajšale potek referendumskih postopkov.

Vir: Ministrstvo za javno upravo