Skoči do osrednje vsebine

Svetovna zdravstvena organizacija o učinkovitosti odzivanja zdravstva ob izrednih razmerah

V Ženevi od 22. do 27. januarja poteka 154. zasedanje Izvršnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije.

Zasedanje Izvršnega odbora je del letnih zasedanj upravnih teles Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), kjer imajo države članice možnost usmerjati delo SZO.

Izvršni odbor sestavlja 34 tehnično usposobljenih članov iz šestih regij. Njegova naloga je, da pripravi program zasedanja Generalne skupščine in obravnava predlog večletnega programa dela sekretariata SZO, vključno s finančnim načrtom do leta 2025. Predlog programa dela je pripravil sekretariat SZO na podlagi predlaganih prioritet s strani držav članic in vključuje:

  • promocijo zdravja,
  • krepitev primarnega zdravstvenega varstva,
  • opolnomočenje zdravstvenih sistemov za boljši odziv na zdravstvene izredne razmere,
  • boljše izkoriščanje znanosti in tehnologije ter
  • krepitev SZO kot ključne inštitucije na področju globalnega zdravja.

Pri ugotavljanju ključnih prioritet dela je evropska regija SZO še posebej izpostavila obvladovanje protimikrobne odpornosti, ki jo je moč zamejiti zgolj z usklajenim pristopom na globalni ravni. Velike pozornosti je deležno tudi obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, za kar trenutno primanjkuje sredstev.

Izvršni odbor bo obravnaval predloge tem za razpravo na generalni skupščini, ki bo potekala v maju ravno tako v Ženevi. Vsebinsko so teme zelo raznolike in se med drugim nanašajo na krepitev zdravstvenih sistemov za doseganje univerzalnega zdravstvenega varstva, preprečevanje in nadzor nad kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, krepitev rehabilitacije v zdravstvenih sistemih, boljši nadzor in odzivanje na nalezljive bolezni.

Na letošnjem zasedanju je izpostavljena kot ključna tema učinkovitost odziva zdravstva v času konfliktov in naravnih nesreč.

Slovenija je bila v sodelovanju s Tajsko, Norveško, Francijo, Tunizijo ter Brazilijo ena od pobudnic Resolucije o socialni participaciji, ki bo omogočila hitrejše in boljše naslavljanje potreb najbolj ranljivih. Prepričani smo, da je socialna participacija ključnega pomena pri zagotavljanju univerzalne pokritosti z zdravstvenim varstvom, boljše zdravstvene pismenosti in dostopnosti za vse, tudi za najbolj ranljive skupine prebivalstva.