Mnenje o predlogu priporočila v zvezi z zaskrbljujočim stanjem v domovih starejših občanov

Vlada je sprejela predlog odgovora Vlade Republike Slovenije na predlog priporočil skupine poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec v zvezi z zaskrbljujočim stanjem v domovih starejših občanov. Vlada je predlog priporočil preučila in nanje daje pojasnila, predstavljena v nadaljevanju. 

V vladi se zavedamo kadrovske problematike v domovih za starejše (DSO) in drugih socialnovarstvenih zavodih. Pomanjkanje kadra je vseevropski problem in vlada je za izboljšanje obstoječega stanja že sprejela različne ukrepe.

Na Ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da kadrovski normativi za zdravstvene delavce izhajajo iz narave dela, procesa, delitev del in nalog znotraj zdravstvenega tima, značilnosti obravnavane populacije ter kot taki v tem smislu ne morejo biti poenoteni. V mednarodnem prostoru ni zaslediti poenotenj ali prakse, ki bi urejala kadrovske normative z normativno podlago v taki obliki oziroma za tak namen. Z določitvijo minimalnega kadrovskega normativa se določa področje nujne medicinske pomoči in intenzivne terapije, ker se število zaposlenih ne prilagaja trenutnim potrebam, temveč temelji na nacionalni oceni potreb.

Na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) je predvideno, da bodo določene posledice dosegle tudi DSO, zato poenotenja kadrovskih normativov predvidoma ne bo mogoče doseči do 1. marca 2024. Vlada bo pristopila k oceni stanja, ki bo podlaga za nadaljnje ukrepe na tem področju.

Poenotenje mora v temelju slediti vzdržni obremenjenosti in doseženi učinkovitosti kadra – v izvajanju kakovostne obravnave tako pacientov v bolnišnicah kot stanovalcev v DSO.

Cene storitev v bolnišnicah in domovih za starejše so določene z Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev (uredba):

• dan zdravstvene nege v DSO
• neakutna bolnišnična obravnava.

V predlogu Zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, je opredeljenih osem poglavitnih ukrepov, med drugim:

• kadrovske štipendije so namenjene dijakom in študentom zaključnih letnikov, ki se izobražujejo za poklice v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi, 
• podpora vključevanju prostovoljk in prostovoljcev je ukrep, ki je namenjen podpori in krepitvi prostovoljstva pri izvajalcih s področja socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, saj prostovoljke in prostovoljci s svojimi dejavnostmi pomembno prispevajo k višji kakovosti življenja uporabnic in uporabnikov storitev, hkrati pa zmanjšajo obremenitve zaposlenih v delovnih okoljih, 
• usposabljanje novozaposlenih predstavlja podporo sistematičnemu uvajanju novozaposlenih pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe z namenom hitrejšega prenosa znanj v organizaciji, spoznavanja konceptov in metod dela pri izvajalcu in zagotavljanja višje kakovosti izvajanja storitev, 
• smernice za posodobitev in optimizacijo delovnih procesov so namenjene izvajalcem celodnevnega institucionalnega varstva (na primer DSO) in zagotavljajo sofinanciranje sodobnih tehnologij in pripomočkov za namen zagotavljanja višje kakovosti in varnosti storitev za uporabnice in uporabnike ter posodobitev in optimizacijo delovnih procesov, s čimer se razbremeni obstoječi kader oziroma zmanjša potrebe po dodatnem, 
• v mnogih primerih je rešitev za kadrovsko stisko lahko tudi zaposlovanje tujih delavk in delavcev, zato zakon ponuja kadrovsko okrepitev Infotočke za tujce, 
• za hitrejšo integracijo delavk in delavcev iz tujine v poklicno in družbeno življenje zakon ob zaposlitvi tujcev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe predvideva razvoj integracijskih programov.

Pred tem so bile že aprila 2022 sprejete spremembe kadrovskih normativov v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih, ki se bodo postopno povečevali do leta 2030. Predvideno je, da se bo uveljavila petina predpisanega dodatnega kadra na vsaki dve leti (september 2022, marec 2024, marec 2026, marec 2028 in marec 2030). Tako naj bi se število zaposlenih v domovih za starejše do leta 2030 povečalo za 46 odstotkov glede na kadrovski normativ pred sprejeto spremembo pravilnika, pri posebnih socialnovarstvenih zavodih pa za 30 odstotkov glede na trenutni obseg zaposlitev. Skupno naj bi se do leta 2030 število zaposlenih v obstoječi mreži izvajalcev povečalo za več kot 2.200 zaposlitev.

Sredstva za sofinanciranje dodatnih stroškov dela iz naslova sprememb področne kolektivne pogodbe se iz državnega proračuna za obdobje od uveljavitve ZDOsk-1 do 31. decembra 2024 zagotavljajo tudi izvajalcem storitve pomoči družini na domu. Ocenjena višina izplačil v letu 2024 znaša 20 milijonov evrov.

Vlada se strinja, da je digitalizacija tako domov za starejše občane kot drugih izvajalcev socialnovarstvenih storitev zelo pomembna. Zato bomo vzpostavili enotni informacijski sistem pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe (tako v institucionalnem varstvu kot pri dolgotrajni oskrbi na domu) ter ostalih socialnovarstvenih zavodih. Trenutno imajo izvajalci vsak svoj informacijski sistem, baze med seboj niso povezane, kar onemogoča kakovostno, predvsem pa hitro pridobivanje podatkov (na primer o zasedenosti posameznih postelj, čakajočih na sprejem, vlogah, podvojenih vlogah in tako dalje), zato se bo v začetni fazi projekt vzpostavitve enotnega informacijskega sistema osredotočil na pregled obstoječih sistemov in iskanje dobrih rešitev za vse deležnike. V drugi fazi bo sledila vzpostavitev celotnega sistema, na koncu pa še implementacija pri izvajalcih. Za vzpostavitev enotnega informacijskega sistema je namenjenih 6,8 milijona evrov iz sredstev kohezijskega sklada. Vzporedno z razvojem digitalizacije izvajalcev socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe se bo krepil potreben kader, kot so na primer računalnikarji.

Na področju investicij v institucionalno varstvo starejših in s tem izboljšanja pogojev za njihovo delovanje, ki pomembno vpliva na počutje zaposlenih ter uporabnic in uporabnikov, se je v preteklih letih, tudi zaradi možnosti pridobivanja evropskih sredstev, začelo s pripravo in izvajanjem večjega števila investicijskih projektov. Izvedba nekaterih je že zaključena. Projekti, ki so se sofinancirali iz mehanizma REACT-EU, so se, z izjemo enega, zaključili konec leta 2023. Skupna višina razpoložljivih (nepovratnih) namenskih sredstev za obdobje od 2021 do 2023 je znašala dobrih 93 milijonov evrov. Sredstva za različne vrste gradenj (rekonstrukcija, prizidava ali novogradnja) je prejelo 16 javnih zavodov.

Letos se bo iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost začela gradnja novih objektov za institucionalno varstvo starejših. Govorimo o izgradnji nove infrastrukture za 539 dodatnih mest v obliki manjših, samostojnih bivalnih enot. Za ta namen je v obdobju od leta 2024 do leta 2026 namenjenih 59 milijonov evrov povratnih sredstev. Dodatnih 6,7 milijona evrov za plačilo DDV se zagotavlja v proračunu Republike Slovenije. Končni rok za dokončanje in pričetek uporabe vseh objektov je 30. junij 2026.

V proračunu Republike Slovenije imamo za investicije v domove za starejše za leto 2024 predvidenih 13,5 milijona evrov, v letu 2025 pa 25 milijonov evrov. Sredstva so namenjena tako rekonstrukciji in s tem izboljšanju standardov za uporabnike kot tudi novogradnjam. S sredstvi proračuna bo do konca leta 2025 zagotovljenih dodatnih 154 posteljnih kapacitet.

Poleg tega bodo v prihodnjih letih z delom začeli izvajalci, ki jim je bila na podlagi razpisov za koncesije v letih 2021 in 2022 podeljena koncesija za izvajanje institucionalnega varstva starejših, pa še niso pričeli z delom. Do 31. decembra 2024 smo podaljšali začetek izvajanja koncesij za institucionalno varstvo starejših za 927 mest in do 31. decembra 2025 še za 722 mest.

Vlada je pred kratkim potrdila program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023 na področju javnih socialnovarstvenih zavodov. Sredstva za izvedbo ukrepov za obnovo stvari v državni lasti se bodo zagotovila v državnem proračunu v višini 2.207.341 evrov v letu 2024. Sredstva so namenjena sanaciji škode na objektih, izdelavi investicijske in projektne dokumentacije, sanaciji škode na internih napeljavah in napravah, sanaciji zemljišč in izvedbi geotehničnih del in izdelavi študij. V program odprave posledic, ki so ga pripravili na Ministrstvu za solidarno prihodnost, je bilo vključenih deset objektov in pripadajočih zemljišč na območju Koroške, Gorenjske, Osrednjeslovenske in Pomurske regije. V sprejeti program odprave posledic neposredne škode na stvareh je vključena tudi stabilizacija in sanacija zemljišča, ki ga je prizadel zemeljski plaz.

Vir: Ministrstvo za solidarno prihodnost

Vlada soglašala z amandmaji k noveli zakona o izvrševanju proračunov

Vlada je danes soglašala s predlogi amandmajev k noveli Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025.

Amandmaji so pripravljeni na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, hkrati pa se zaradi uveljavitve nove evropske uredbe, ki določa pogoje za dodelitev pomoči de minimis, z amandmajem spreminja tudi 133. člen Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (zakon o obnovi).

Evropska komisija je namreč po sprejetju zakona o obnovi sprejela uredbo 2023/2831/EU, ki je začela veljati 1. januarja 2024. S tem je prenehala veljati prejšnja de minimis uredba, na katero se je skliceval zakon o obnovi. S predlaganim amandmajem zakon o obnovi usklajujemo s pogoji, ki jih določa nova evropska uredba in pod katerimi se bo lahko dodeljevala pomoč de minimis.

Vir: Ministrstvo za finance