Odgovor vlade na sklepe Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor glede zagotovitve boljše pretočnosti prometa na slovenskih avtocestah

Na seji odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela Odgovor na sprejeta Sklepa Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor (36. nujna seja) ob obravnavi točke Prometni kolaps na slovenskih avtocestah in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Odbor za  infrastrukturo, okolje in prostor Državnega zbora (Odbor) je na 36. nujni seji dne 4. oktobra 2023 obravnaval točko Prometni kolaps na slovenskih avtocestah in sprejel naslednja sklepa:

1. Odbor predlaga Vladi, da v roku treh mesecev pripravi ukrepe za zagotovitev boljše pretočnosti prometa na slovenskih avtocestah in o tem Odboru pisno poroča.
2. Odbor predlaga Vladi, da preuči dodatne možnosti za preusmeritev tovornega prometa iz cest na železnice.

Vlada je z namenom priprave nabora ukrepov za zagotovitev boljše pretočnosti prometa na slovenskih avtocestah s sklepom, številka 02401-24/2023/4, z dne 7. 12. 2023 ustanovila Delovno skupino vlade za pripravo in spremljanje izvajanja ukrepov za omilitev razmer na prometnem omrežju okoli Ljubljane (delovna skupina).

Ukrepi, ki jih delovna skupina usklajuje, bodo prispevali k izboljšanju pretočnosti na ljubljanskem avtocestnem (AC) obroču in vpadnih AC krakih. Ukrepi, ki vključujejo preusmerjanje prometa v javni potniški promet in spodbujanje souporabe vozil, bodo zmanjšali število osebnih vozil na cestah ter povečali zasedenost vozil, kar bo prispevalo k večji pretočnosti na vseh cestah v državi. Nujni infrastrukturni ukrepi na ljubljanskem AC obroču so pomembni za odvijanje prometa na širšem območju države, saj ta obroč povezuje ključne avtoceste, ukrepi tako prispevajo k izboljšanju povezljivosti različnih delov države.

Vključitev nekaj specifičnih ukrepov v prestolnici je pomembna tudi zato, ker ima po podatkih Statističnega urada (SURS) za leto 2022 od 915.157 delovno aktivnih prebivalcev 245.794 oziroma dobra četrtina delovno mesto v Ljubljani, od tega jih le 104.514 v Ljubljani tudi prebiva. To pomeni, da iz drugih slovenskih občin v Ljubljano na delo prihaja 141.280 delovno aktivnih prebivalcev, kar je okrog 15 odstotkov vseh delovno aktivnih prebivalcev v državi. Poleg tega dnevno v Ljubljano prihaja še veliko število študentov in dijakov.

Na podlagi ocene možnosti so v gradivu opredeljeni tudi ukrepi, ki spodbujajo preusmeritev tovornega prometa s cest na železnice.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Odgovor na sklep Državnega sveta, sprejet k zaključkom posveta Izvajanje letalske protitočne obrambe v prihodnje

Vlada je na seji odbora sprejela tudi odgovor na sklep Državnega sveta v zvezi z zaključki posveta Izvajanje letalske protitočne obrambe v prihodnje in ga pošlje Državnemu svetu.

V Državnem svetu je bil 6. novembra lani organiziran posvet Izvajanje letalske obrambe v prihodnje. Zaključki posveta, ki jih je pripravila Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so dostopni na spletni strani Državnega sveta. Pojasnila Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) k zaključkom navajamo v nadaljevanju.

Vlada že vrsto let išče rešitve v zvezi z izvajanjem obrambe pred točo (OPT), ki bi zadovoljile tako potrebe in zahteve lokalnega prebivalstva, ki pričakuje nadaljevanje izvajanja letalske obrambe pred točo, kot tudi potencialnega izvajalca obrambe pred točo. Ob tem pa ni mogoče spregledati stališča strokovne javnosti s področja meteorologije ter javnega zdravja, ki nasprotujejo izvajanju tovrstne obrambe.

Stališče strokovne javnosti na podlagi poskusov in spremljanja izvajanja je, da o učinkovitosti OPT ni nedvoumnih dokazov. Vsi znanstveni poizkusi in raziskave jasno kažejo, da posipavanje nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom intenzivnost toče lahko celo poveča. Prav tako opozarja, da je treba upoštevati tudi morebitna okoljska tveganja te dejavnosti zaradi vnosa tujerodnih kemikalij v okolje.

Obdobje izvajanja OPT se določi z javnim naročilom ter je vezano tudi na sam postopek izvedbe javnega naročila. Daljše obdobje izvajanja OPT pomeni zagotovitev več sredstev za izvajanje tako s strani občin kot tudi države. Če bo sprejeta odločitev o podpori aktivnostim OPT, je treba sklep za izvajanje OPT sprejeti čim prej.

Občine lahko določijo delež sofinanciranih sredstev na podlagi površine in števila prebivalcev v okviru poziva k pristopu k javnemu naročilu. Kot določajo predpisi, ki urejajo javna naročila, se občine glede pristopa odločajo samostojno, materialne zakonodaje, ki bi s tako pobudo zavezala naročnike, pa ni.

Na podlagi navedenega celostno sprejemljive rešitve glede izvajanja letalske protitočne obrambe ni. Sistemska rešitev OPT ne sme biti omejena le na branjenje kmetijskih površin, toča namreč ne uničuje le kmetijskih pridelkov, temveč povzroči škodo tudi na nepremičninah, premičninah in na infrastrukturi.

Za celovito obvladovanje tveganj zaradi posledic naravnih nesreč v kmetijstvu, med katere spadajo tudi neurja s točo, je ključno izvajanje preventivnih ukrepov (izgradnja protitočnih mrež, rastlinjakov in drugo). Preventivni ukrepi se že sofinancirajo v okviru ukrepov skupne kmetijske politike, tovrstne aktivnosti pa se bodo nadaljevale in sofinancirale tudi v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. Prav tako pa so sofinancirane tudi zavarovalne premije za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje, in sicer v višini 60 odstotkov.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada sprejela Poročilo o zaključenih pogajanjih za sklenitev Sporazuma o financiranju ponovne vzpostavitve skupne razstave v Bloku 17 Državnega muzeja Auschwitz-Birkenau

Na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada sprejela Poročilo o zaključenih pogajanjih za sklenitev Sporazuma o financiranju ponovne vzpostavitve skupne razstave v Bloku 17 Državnega muzeja Auschwitz-Birkenau.

Vlada je za podpis sporazuma pooblastila dr. Asto Vrečko, ministrico za kulturo, v primeru njene odsotnosti pa Metko Ipavic, izredno in pooblaščeno veleposlanico Republike Slovenije v Francoski republiki in stalno predstavnico Republike Slovenije pri Organizaciji združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO).

Vse od leta 2011 potekajo prizadevanja za ponovno vzpostavitev razstavnih prostorov v bloku 17 v nekdanjem koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Razstavni prostor, znan kot jugoslovanski paviljon, je bil zaprt od leta 2009. Leta 2021 je bila v pritličju stavbe odprta nova stalna razstava Republike Avstrije.

Projekt postavitve skupne stalne razstave v bloku 17 se je v zadnjih dveh letih nadaljeval po vsebinski plati, povezani z dopolnjevanjem predloga slovenskega dela razstave in sodelovanja s partnerji, predvsem s Fundacijo Herman. Po formalni plati se je okrepilo usklajevanje meddržavnega sporazuma med državami naslednicami nekdanje Jugoslavije - Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonija in Srbijo ter Črno goro. Na podlagi sprejetih sklepov vlade in Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora je bilo za usklajevanje sporazuma pooblaščeno Ministrstvo za kulturo, ki se je v procesu redno usklajevalo z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve. Generalna direktorica UNESCO je na prošnjo držav sprejela vlogo depozitarja sporazuma, s čimer je potrdila pomen vzpostavitve skupne razstave kot dejanja spomina in zaveze sodelujočih držav, obenem pa potrdila dosedanjo vlogo organizacije, ki je v procesu nastopala kot spodbujevalec dialoga.

Dogovor s sodelujočimi državami ureja poseben meddržavni sporazum, ki določa obveznosti podpisnic v povezavi z obnovo skupnih prostorov bloka 17, ki jih je že prevzela Avstrija, postavitvijo skupne razstave, kasnejšim vzdrževanjem prostorov in drugimi povezanimi stroški. Delež delitve stroškov je določen po nasledstveni formuli, po kateri je Republika Slovenija dolžna prevzeti 16 odstotkov vseh obveznosti. Obnova bloka je ocenjena na skupaj en milijon evrov, enak strošek je predviden tudi za postavitev skupne razstave.

Pogodbenice skupaj financirajo razstavo, vzdrževanje in druge stroške, povezane z izvedbo stalne razstave, po omenjenem nasledstvenem modelu. Prihodnji stroški vzdrževanja bodo urejeni v ločenih dvostranskih sporazumih, ki jih bo državni muzej Auschwitz-Birkenau sklenil s posameznimi pogodbenicami. Te bodo stroške vzdrževanja poravnale neposredno državnemu muzeju Auschwitz-Birkenau enkrat letno na podlagi prejetega računa, in sicer od prvega leta odprtja stalne razstave in v skladu z oceno stroškov, ki jo predloži državni muzej. Depozitar sporazuma je generalna direktorica UNESCO.

Dopolnitve scenarija za slovenski del razstave so v letu 2023 pod vodstvom Ministrstva za kulturo pripravili strokovnjaki Muzeja za sodobno in novejšo zgodovino Slovenije ter Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor in jih skupaj z dodatnim gradivom oddali mednarodnemu uredniškemu odboru, ki pripravlja skupno razstavo. Prav tako so v sodelovanju s Fundacijo Herman pripravili dodatno gradivo, posnetke in fotografije še živečih pričevalk. Okvirni scenarij razstave se bo v nadaljevanju prilagodil prostoru kot oblikovanju celotnega sporočila skupne razstave.

Sporazum bo podpisan 25. januarja 2024 na sedežu UNESCO v Parizu.

Vir: Ministrstvo za kulturo