Skoči do osrednje vsebine

170. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je kot zavezanca za monitoring in vzdrževanje trajnih jamskih objektov ter za izvedbo nujnih vzdrževalnih in sanacijskih del na površini bivšega pridobivalnega prostora Trbovlje-Hrastnik določila Premogovnik Velenje. Imenovala je tudi vršilca dolžnosti direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti.

Vlada kot zavezanca za monitoring in vzdrževanje trajnih jamskih objektov ter za izvedbo nujnih vzdrževalnih in sanacijskih del na površini bivšega pridobivalnega prostora Trbovlje-Hrastnik določila Premogovnik Velenje

Navedeni monitoring se nanaša na izvajanje spremljave stabilnosti, posedkov, dvigovanja podtalnice in drugih vrst monitoringa, kar je ključnega pomena za ugotavljanje pretečih nevarnosti in pravočasno ukrepanje. Nekatera območja nad jamskimi objekti so namreč še vedno labilna (se posedajo in/ali drsijo), prav tako so pogojno stabilna tudi območja nekdanjih plazov, ki so bili sicer v okviru zapiralnih del sanirani, bi se pa v primeru, da se površinski odvodnjevalni objekti ne čistijo in vzdržujejo zaradi ponovnega napajanja z meteornimi vodami lahko ponovno aktivirali. Prav tako se s spremljavo stanja izcednih hribinskih vod preverja, ali so te vode primerne za izpust v vodotoke.  S tega vidika bo novi zavezanec moral izvajati tudi vsaj najbolj nujna vzdrževalna dela na površini nekdanjega pridobivalnega prostora Trbovlje-Hrastnik ter izvajati ustrezna sanacijska dela, v kolikor bi monitoring nakazoval na preteče nevarnosti za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možne povzročitelje onesnaževanja okolja ali predvidljive škode na objektih in okolju.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Vlada razrešila vršilca dolžnosti direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti in imenovala novega

Vlada je izdala odločbo, s katero se Janez Doltar dne 31. 12. 2023 razreši s položaja vršilca dolžnosti direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti.

Janez Doltar je podal pisni odstop, v katerem je navedel, da odstopa s 1. 1. 2024. Generalna sekretarka vlade je v skladu z navedenim predlagala razrešitev javnega uslužbenca dne 31. 12. 2023. Javnemu uslužbencu torej preneha položaj s pretekom dne 31. 12. 2023

Vlada je hkrati izdala odločbo o imenovanju Roka Petje za vršilca dolžnosti direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti z dnem 1. 1. 2024, in sicer do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev oziroma najdlje do 30. 6. 2024.

V devetem odstavku 83. člena ZJU je določeno, da lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena tega zakona, brez javnega natečaja, največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.

Generalna sekretarka vlade je Vladi Republike Slovenije predlagala, da se za vršilca dolžnosti direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti z dnem 1. 1. 2024 imenuje Rok Petje, in sicer do imenovanja novega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev oziroma najdlje do 30. 6. 2024.

Rok Petje izpolnjuje predpisane pogoje.

Rok Petje, magister strateškega in projektnega managementa, ima bogate izkušnje na področju načrtovanja in izvajanja projektov na lokalni, regionalni ter mednarodni ravni. V preteklih letih je aktivno sooblikoval regionalni razvoj Pomurja. V zadnjem obdobju pa se je posvetil razvoju romske skupnosti v okviru nosilne regionalne razvojne agencije v Pomurju, kjer je bila ustanovljena pisarna za razvoj romske skupnosti in se intenzivno ukvarja z načrtovanjem razvoja romske skupnosti na regijski ravni, z izrazitim poudarkom na razvoju romske skupnosti v Mestni občini Murska Sobota.

Pred tem je deloval v Lendavi, kjer je opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za turizem in razvoj Lendava ter deloval kot koordinator projektov na Občini Lendava. V tem času je pridobil globok vpogled v stanje in izzive, s katerimi se sooča tudi madžarska narodna skupnost na tem območju ter implementiral številne projekte iz čezmejnih programov med Slovenijo in Madžarsko.

Vir: Generalni sekretariat vlade