Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v izjavi za javnost ob političnem dogovoru o paktu o migracijah in azilu dejal: »Pozdravljamo dejstvo, da pakt migracije obravnava na celosten način: od sodelovanja s tretjimi državami, do preverjanja na zunanjih mejah EU in postopkov v notranjosti EU. EU potrebuje prenovljeno skupno migracijsko politiko, saj bomo le tako lahko omogočili učinkovito upravljanje z migracijami.« Razmere v regijah, ki so strateško pomembne za EU, so se namreč od sprejema zadnje reforme pred skoraj desetimi leti bistveno spremenile, enako velja tudi za strukturo migracijskih tokov.

EU potrebuje prenovljeno skupno migracijsko politiko, saj bomo le tako lahko omogočili učinkovito upravljanje z migracijami. Prav tako bomo učinkoviteje preprečevali tihotapljenje migrantov, na račun katerih se okoriščajo kriminalne združbe, je dejal minister.

Pomemben del pakta je tesnejše sodelovanje s partnerskimi državami, kar je za Slovenijo pomembno. To bo prispevalo k zmanjševanju prihodov v EU, pri čemer je ključno odpravljati temeljne vzroke za odseljevanje iz izvornih in tretjih držav.

»Verjamemo, da bodo rešitve prispevale k zmanjšanju nedovoljenih migracijskih gibanj znotraj EU, posledično pa tudi k prenehanju vzrokov za nadzore na notranjih mejah Evropske unije, ki so se v zadnjem času okrepili. Z okrepljenim upravljanjem zunanjih meja EU bomo države članice odločale, kdo vstopa vanje. To je zelo pomembno,« je v izjavi povedal minister Poklukar.

Predhodno preverjanje in dosledna registracija vseh kategorij oseb (na primer prosilce za mednarodno in začasno zaščito, tiste, ki nedovoljeno vstopajo ali se nahajajo na ozemlju EU in podobno) v evropski sistem za primerjavo prstnih odtisov (angleško European Dactyloscopy - Eurodac) bosta pomembno prispevala k boljšemu spremljanju migracijskih tokov in s tem k višji stopnji notranje varnosti v EU.

Pakt predvideva tudi na ravni EU poenotene in bolj učinkovite azilne postopke, za kar smo si vseskozi prizadevali v pogajanjih. Predviden je mejni azilni postopek. Ta bo obvezen v vseh državah članicah na zunanji meji EU za tiste tujce, ki prihajajo iz države z nizko stopnjo priznavanja mednarodne zaščite, zavajajo organe ali predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti. Na ta način bodo razbremenjeni azilni in sprejemni sistemi držav članic, osebe, ki potrebujejo zaščito, pa bodo hitreje prišle do nje.

Kot je poudaril minister, pa »bodo osebe, ki do zaščite niso upravičene, hitreje vključene v postopek vračanja v izvorno ali tranzitno državo. Pakt namreč predvideva sistem vračanja na ravni EU, ki temelji na bolj učinkovitih in humanih postopkih, ob polnem spoštovanju načela nevračanja in temeljnih pravic.« Področje vračanja in ponovnega sprejema bo tudi eno od področij, ki jih bo EU sistematično obravnavala v svojih odnosih s tretjimi državami.

Z novim paktom se uvajajo tudi ukrepi za omejevanje zlorab azilnega sistema in sekundarnih gibanj, kar je za Slovenijo drug ključen cilj pakta. Hkrati bo dodatno okrepljeno spoštovanje temeljnih pravic, še posebej ranljivih skupin. Pri postopkih predhodnega preverjanja in mejnih postopkih bodo lahko prisotne mednarodne in nevladne organizacije, ki bodo spremljale dosledno spoštovanje omenjenih pravic.

Nov zakonodajni okvir uvaja obvezno, a prilagodljivo solidarnost do migracijsko najbolj obremenjenih držav članic. Celoten koncept solidarnosti temelji na evropskih vrednotah in medsebojni pomoči med državami članicami. Prav tako pa temelji na predpostavki, da se bodo zaradi dodatnih aktivnosti držav na zunanji meji EU zmanjšala sekundarna gibanja po EU. To bo hkrati pomenilo manjši pritisk na azilni sistem zaradi nedovoljenih migracij.

Pri tem je posebej pomembno, da bo država članica, ki bo nudila pomoč, lahko sama izbirala, na kakšen način bo izkazovala solidarnost: in sicer s premestitvami oseb, finančnimi ali alternativnimi prispevki (napotitve osebja, pomoč v tehnični opremi). »To obliko prilagodljive solidarnosti pozdravljamo. Vseskozi namreč zagovarjamo širok nabor solidarnostnih ukrepov, kar zagotavlja državi članici možnost izbire. Naj ponazorim s številkami, kaj to pomeni za Slovenijo: v pogajanjih je bilo predlagano število 30.000 oseb za premestitve letno na ravni EU. Ob upoštevanju razdelitvenega ključa bi delež premestitve (relokacije) za Slovenijo znašal 126 oseb. To število ne pomeni prekomerne obremenitve azilnega sistema Republike Slovenije,« je izpostavil Poklukar.

Za vsako premeščeno osebo država članica sicer prejme 10.000 evrov iz evropskih skladov. Skladno z Zakonom o mednarodni zaščiti pa je za udeležbo Slovenije v projektu relokacije potrebna ustrezna odločitev Vlade Republike Slovenije. Če se država ne odloči za premestitve, pa bi morala prispevati 22.000 evrov na osebo (oziroma približno 2,8 milijona evrov letno za Slovenijo).

Slovenija je solidarna država: »Pri tem bi poudaril slovensko solidarnost, ki smo jo v obliki premestitev oziroma preselitev izkazovali že večkrat, nenazadnje prejšnji teden, ko so se v Slovenijo preselile štiri sirske družine in en posameznik, ki smo jih v okviru projekta trajne preselitve izbrali in sprejeli iz Turčije. Trajna preselitev je način zagotavljanja zakonitih poti v Evropo za osebe, ki potrebujejo zaščito,« je povedal minister.

Poklukar je izpostavil še krizno uredbo. EU in države članice se bodo lahko hitro odzvale na krizne situacije, kot je na primer množičen prihod migrantov, instrumentalizacija migrantov (to je njihova uporaba za ustvarjanje političnega pritiska na državo članico) ali višja sila (pandemija). Pakt za tovrstne situacije določa posebna pravila oziroma odstopanja od rednih postopkov ter ločen solidarnostni mehanizem.

Ozadje

Svet EU in Evropski parlament sta na trialogu v Bruslju 20. decembra 2023 dosegla politični dogovor o ključnih elementih zakonodajnih predlogov, ki sestavljajo pakt o migracijah in azilu.

Po dolgoletnih pogajanjih ta politični dogovor predstavlja pomemben korak pri oblikovanju migracijske in azilne politike v EU.

Političnemu dogovoru sledi tehnično usklajevanje konkretnih besedil zakonodajnih predlogov pod belgijskim predsedstvom Svetu EU. Nato sledi še uradna potrditev oziroma glasovanje v Evropskem parlamentu in Svetu EU (do februarja 2024 zaradi prihajajočih volitev pomladi 2024).