Skoči do osrednje vsebine

Dosežen je dogovor o paktu o migracijah in azilu

Svet Evropske unije in Evropski parlament sta v Bruslju dosegla politični dogovor glede vseh petih zakonodajnih predlogov, ki sestavljajo pakt o migracijah in azilu. Po dolgoletnih pogajanjih dogovor predstavlja pomemben korak pri oblikovanju migracijske in azilne politike v Evropski uniji (EU).

Pakt migracije obravnava na celosten način. Z okrepljenim upravljanjem zunanjih meja EU bodo države članice odločale, kdo vstopa vanjo. Predvideva postopek predhodnega preverjanja državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop. Predhodno preverjanje in dosledna registracija oseb v evropski sistem za primerjavo pristnih odtisov prosilcev za azil (sistem Eurodac, angleško European Dactyloscopy) bosta pomembno prispevala k višji stopnji notranje varnosti v EU. Po končanem postopku preverjanja pa bodo te osebe napotene v nadaljnji postopek na meji: bodisi v azilni postopek bodisi postopek vračanja. To bo prispevalo k učinkovitejšim in hitrejšim postopkom ugotavljanja upravičenosti do mednarodne zaščite.

Pakt vzpostavlja bolj učinkovite azilne postopke. Predviden je mejni azilni postopek na zunanjih mejah, ki bo obvezen za tiste tujce, ki prihajajo iz države z nizko stopnjo priznavanja mednarodne zaščite, zavajajo organe ali predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti. Na ta način bodo razbremenjeni azilni in sprejemni sistemi držav članic, osebe, ki potrebujejo zaščito, pa bodo hitreje prišle do nje. Po drugi strani bodo osebe, ki do zaščite niso upravičene, hitreje vključene v postopek vračanja v izvorno ali tranzitno državo. Pakt namreč predvideva sistem vračanja na ravni Evropske unije, ki temelji na bolj učinkovitih in humanih postopkih, ob polnem spoštovanju načela nevračanja in temeljnih pravic.

Pomemben del pakta je tudi tesnejše sodelovanje s partnerskimi državami. To bo prispevalo k preprečevanju nezakonitih migracij z odpravo temeljnih vzrokov zanje ter k bolj učinkovitemu vračanju, ponovnemu sprejemu in reintegraciji v teh državah.

Nov zakonodajni okvir uvaja obvezno, a prilagodljivo solidarnost, ki jo bodo deležne migracijsko najbolj obremenjene države članice. Pri tem je pomembno, da bo država članica lahko sama izbirala, na kakšen način bo izkazovala solidarnost – s premestitvami oseb, finančnimi ali alternativnimi prispevki (napotitve osebja, pomoč v tehnični opremi).

Z novim paktom se uvajajo ukrepi za omejevanje zlorab azilnega sistema in sekundarnih gibanj, prav tako pa bo dodatno okrepljeno spoštovanje temeljnih pravic, še posebej ranljivih skupin. Mladoletniki brez spremstva ne bodo vključeni v mejne postopke, razen v primeru varnostnega tveganja, pri postopkih predhodnega preverjanja in mejnih postopkih pa bodo lahko mednarodne in nevladne organizacije spremljale dosledno spoštovanje omenjenih pravic.

EU in države članice se bodo lahko hitro odzvale na krizne situacije, kot je na primer množičen prihod migrantov ali višja sila (pandemija). Pakt za tovrstne situacije določa posebna pravila. Gre za odstopanja od azilnega postopka in postopka vračanja ter ločen solidarnostni mehanizem.

Političnemu dogovoru sledi tehnično usklajevanje konkretnih besedil zakonodajnih predlogov pod belgijskim predsedstvom Svetu EU.