Reforma fiskalnega okvira EU bo naslovila pomanjkljivosti sedanjih pravil. Spremenjena pravila bodo upoštevala posebnosti glede javnega dolga, hkrati pa bodo še naprej zahtevala skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ in ohranjanje ravni investicij.

"Veseli me, da je bil, po skoraj štirih letih razprav o reformi fiskalnih pravil na ravni Evropske unije, danes dosežen ta politični dogovor," je ob potrditvi dejal minister Boštjančič. Predvidene spremembe odpravljajo pomanjkljivosti obstoječega sistema, predvsem hitrosti vzdržnosti javnih financ ne postavljajo pred cilj ekonomske rasti. Političnemu dogovoru pred dokončno potrditvijo sledijo še pogajanja z Evropskim parlamentom, saj se eden od treh zakonodajnih aktov sprejema s soodločanjem obeh institucij, zato se morata z besedilom strinjati obe instituciji.

Izjemno pomembno je, da bo kompromis omogočal bolj postopno konsolidacijo kot obstoječa pravila Pakta za stabilnost in rast. Zahtevano povprečno letno zniževanje dolga po novih pravilih bo en odstotek za države z dolgom nad 90 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in 0,5 odstotka za države z dolgom nad 60 odstotkov BDP. To bo manj zahtevno, a hkrati bolj realno, predvsem za države z visokim dolgom.

Ko država doseže javnofinančni primanjkljaj, večji od minus treh odstotkov BDP, ga bo morala letno zniževati s tako stopnjo, ki bo zagotovila zanesljivo zniževanje javnofinančnega dolga. Uravnavanje pa bo temeljilo na prilagajanju rasti izdatkov.

V pogajanjih smo države našle kompromis, ki v primeru, ko zniževanje primanjkljaja ni zadostno, zagotavlja dodatno zahtevano minimalno letno znižanje primanjkljaja, brez upoštevanja vpliva cikla, po novem 0,4 odstotka BDP (če analiza vzdržnosti dolga izkazuje zanesljivo zniževanje dolga v odstotku BDP na srednji rok), in ne več 0,6 odstotka BDP, kot velja v obstoječih pravilih. Hkrati pa bo to minimalno zahtevano konsolidacijo mogoče še znižati z zavezami k reformam in investicijam. Le na tej podlagi bo namreč mogoče podaljšati obdobje konsolidacije.

Za Slovenijo je še posebej pomembna prehodna določba, da bodo ambiciozno zastavljene reforme (na primer pokojninska z vplivom na znižanje tekočih izdatkov sektorja država) v Načrtih za okrevanje in odpornost upoštevane kot zelo pomemben dejavnik pri podaljšanju obdobja konsolidacije v prvih načrtih. 

Fiskalne cilje, reforme in investicije bomo države morale zastaviti v štiriletnih fiskalnih načrtih.

Slovensko stališče se v času pogajanj ni spreminjalo. Podpirali smo takojšnje zniževanje dolga in uvedbo reform, predvsem teh, ki so zapisane v Načrtu za okrevanje in odpornost ter vplivajo na javnofinančno vzdržnost. Poudarjali pa smo, da je treba odpraviti napake, ki so se pojavile v preteklosti, ko se je zahtevala prevelika oziroma prehitra fiskalna konsolidacija, ki lahko povzroči znižanje gospodarske aktivnosti. Pravila so pomembna, a morajo biti uresničljiva in morajo upoštevati dosedanje izkušnje ter zmožnosti manjših ekonomij.

Slovenija je torej zagovarjala stališče, da morajo nova fiskalna pravila omogočiti postopno konsolidacijo, ki bo omogočila tudi investicije. "Zavedamo se, da bo treba za večjo postopnost izvesti tudi strukturne reforme. Veseli nas, da so bila slovenska stališča v pogajanjih upoštevana in da jih potrjeni kompromisni predlog tudi odraža," še dodaja minister Boštjančič.