Vlada ne podpira predloga sprememb zakona o evidencah na področju dela, ki ga predlaga skupina poslank in poslancev

Vlada je na današnji seji Odbora za državno ureditev in javne zadeve sprejela Mnenje Vlade Republike Slovenije (RS) o Predlogu zakona o spremembah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), prva obravnava, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec), in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada RS glede na namen in cilje dne 21. aprila 2023 sprejetega Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 50/23) ocenjuje, da v tem trenutku ni potrebe po spremembi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

Ne glede na to pa bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) tri mesece aktivno spremljalo izvajanje novele ZEPDSV-A. Sprejemalo bo tudi pripombe glede težav oziroma nemožnosti v zvezi z izvajanjem. MDDSZ je pripravilo priporočila, odgovore na pogosta vprašanja, ki so objavljena na spletu, in organiziralo več strokovnih svetovanj glede uporabe novele zakona v praksi. Vzpostavilo je tudi poseben elektronski predal evidence.mddsz@gov.si, kjer zbira pobude in predloge glede na zaznane težave v praksi. Prejete pobude in zaznane težave bo preučilo in nato glede na utemeljenost ocenilo potrebnost priprave sprememb.

Ker ugotavlja, da se je v praksi pojavilo precej netočnosti oziroma nepravilnosti glede novosti, v nadaljevanju podaja pojasnila:

• Delodajalec je moral že na podlagi ZEPDSV iz leta 2006 dnevno voditi evidenco o izrabi delovnega časa, v katero se dnevno vpisuje za posameznega delavca podatke o številu ur, skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa, opravljene ure v času nadurnega dela itn. Pri obveznosti beleženja delovnega časa tako ne gre za novost. Prav tako ni novost, da je za delavca evidenco treba voditi dnevno. Glede na dolgoletne ugotovitve Inšpektorata Republike Slovenije za delo (od leta 2005 naprej) se evidenca le dopolnjuje z nekoliko podrobnejšimi podatki, s katerimi mora delodajalec razpolagati že na podlagi delovnopravne zakonodaje; način vodenja, ki je predpisan, pa ostaja enak – razen za kršitelje in delodajalce, ki v elektronsko vodenje evidenc pristanejo prostovoljno na pobudo delavcev.
• To, kar se slabšalno navaja »štempljanje«, bi se moralo izvajati že na podlagi zakona iz leta 2006, in sicer na način, da se vsak posamezni delovni dan zabeleži dejansko število ur, ki jih je opravil delavec. V praksi bi se to moralo zagotavljati na način, da sta znana začetek in zaključek opravljanja dela, dnevno pa se zabeleži skupni seštevek opravljenih ur dela.
• Vsak delodajalec lahko še vedno sam svobodno izbira način vodenja evidence, zato je treba zavrniti očitke, da elektronsko evidentiranje predstavlja dodatne birokratske ovire in dodatne stroške. Novela ZEPDSV-A določa uvedbo obveznega elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa le za kršitelje – za tiste delodajalce, ki jim bo izrečena globa zaradi kršitev določb delovnega časa ali zaradi vodenja evidenc, pri čemer obveznost traja dve leti.
• Glede problematike oseb, za katere je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa po novem, je treba poudariti, da ZEPDSV-A jasneje in ožje določa razmerja, za katera je treba ob zaposlenih delavcih tudi voditi evidenco o izrabi delovnega časa. Presoja obveznosti vodenja evidenc za te osebe in ustreznosti izvedbe evidentiranja je sicer odvisna od posamičnega delodajalca in situacije v posameznem konkretnem primeru, je pa treba poudariti, da se definicija v svojem temelju v razmerju do teh oseb (na primer funkcionarjev in poslovodnih oseb) ne spreminja glede na prej veljavno zakonodajo.
• Glede izpostavljenih dilem v zvezi z uveljavitvijo rešitev, ki jih prinaša novela ZEPDSV-A je treba dodatno pojasniti, da je bilo že z novelo zakona predvideno daljše obdobje med uveljavitvijo in začetkom uporabe zakona. Novela ZEPDSV-A je bila sprejeta 21. aprila 2023 in je dne 20. maja 2023 začela veljati, uporabljati pa se je začela 20. novembra 2023. Kasnejše obdobje začetka uporabe novele zakona je bilo določeno prav z namenom pravočasne in ustrezne seznanitve vseh deležnikov in njihove morebitne potrebne prilagoditve.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vlada dopolnila Načrt razvojnih programov s projektom s področja javne železniške infrastrukture (JŽI)  

Prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu zagotavlja država kot javno dobrino obvezne gospodarske javne službe v obsegu, ki jo določa prometna politika na področju javnega potniškega prometa.

Vlada je dne 13. marca 2017 z družbo SŽ - Potniški promet, d.o.o. sklenila Pogodbo o izvajanju obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu za obdobje od 2017 do 2031 in pripadajoče anekse. S predmetno pogodbo se izvajalec obvezuje, da bo v skladu z veljavnim voznim redom na slovenskem železniškem omrežju prepeljal potnike varno, udobno in pravočasno, z določeno vrsto vlaka, ob zagotovitvi ustreznih pogojev za potovanje. Za zagotavljanje varnega odvijanja prometa upravljavec JŽI v času izvajanja del na JŽI uvede zapore ali počasne vožnje, ki predstavljajo oviro v prometu in za prevoznike predstavljajo spremenjeno uporabo naročene vlakovne poti. Zaradi uvedbe teh ovir v prometu prevoznikom nastanejo posledice v obliki zamud, preusmeritve vlakov na obvozno pot ali odpovedi vlakovne poti z ali brez nadomestne vlakovne poti oziroma nadomestnega prevoza. Stroški ovir v prometu niso upoštevani v okviru rednega izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov. Denarno nadomestilo za povračilo stroškov prevozniku v železniškem potniškem prometu povrne neposredno investitor, skladno z določili aneksa k Pogodbi o izvajanju obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu za obdobje od 2017 do 2031. V nadomestilo stroškov ovir v prometu so vključeni dejanski stroški izvedbe nadomestnih avtobusnih prevozov, ki so se opravili zaradi obsežnejših investicij na železniški infrastrukturi in drugi stroški, ki so prevozniku nastali zaradi dodatnih zaposlitev osebja za izvajanje dodatnih storitev vleke in tehnično vagonske dejavnosti, kot posledica obsežnejših investicij na železniški infrastrukturi, v skupni višini 3.670.000,00 evrov.

Za povračilo stroškov, ki jih bo imel SŽ-Potniški promet d.o.o. zaradi ovir v prometu, do katerih prihaja zaradi izvajanja investicijskih del (gradenj in nadgradenj) na javni železniški infrastrukturi v letu 2023 se s sklepom, ki ga je Vlade RS sprejela na današnji seji odbora za gospodarstvo, v veljavni Načrt razvojnih programov 2023 do 2026 uvrsti naslednji projekt »Nadomestila zaradi ovir v prometu na JŽI v 2023«.

Vrednost projekta znaša 3.670.000,00 evrov, in sicer so predvidena izplačila v letu 2023 v višini 3.364.166,00 evrov ter v letu 2024 v višini 305.834,00 evrov.

Financiranje projekta je načrtovano s sredstvi integralnega proračuna. Sredstva za pokrivanje obveznosti bo Direkcija RS za infrastrukturo zagotovila s prerazporeditvijo sredstev znotraj finančnega načrta na nov projekt, in sicer bodo sredstva zagotovljena s prerazporeditvijo z evidenčnega projekta Vzdrževalna dela v javno korist in investicije JŽI.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Gradnja vrtca iz lesa v Selnici ob Dravi

Vlada je na današnji seji odbora za gospodarstvo v veljavni Načrt razvojnih programov 2023–2026 Proračuna Republike Slovenije uvrstila nov projekt iz Gozdnega sklada, in sicer gradnjo vrtca v Selnici ob Dravi.

Investicija predstavlja gradnjo lesenega, pasivnega, skoraj nič energijskega 10-oddelčnega Vrtca Selnica ob Dravi. Taka gradnja pomeni znatno znižanje emisij ogljikovega dioksida, ki je glavni povzročitelj podnebnih sprememb. Poleg najkakovostnejših in nadstandardnih ekoloških uporabljenih materialov (lesa), bo za zmanjševanje ogljičnega odtisa skrbela pasivna izvedba in uporaba obnovljivih virov energije. Vrtec je reprezentativen objekt, namenjen promocijskim aktivnostim na področju inovativne lesene masivne gradnje. V njem bo prostora za približno 200 predšolskih otrok. Vrednost celotne investicije znaša dobrih 5,4 milijona evrov, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa iz Gozdnega sklada sofinancira dejavnost v vrednosti 400 tisoč evrov v letu 2023.

V skladu z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije so sredstva Gozdnega sklada namenjena tudi za promocijo rabe lesa in lesnih proizvodov ter gozdno lesnih verig. Temu sledi tudi Program porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2023. Višina, vir in način sofinanciranja pa so določeni s sporazumom o sodelovanju pri izvajanju »Promocije javnih demo lesenih objektov iz Gozdnega sklada« za leto 2023, med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  in Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport.

Takšna promocija ni pomembna zgolj z vidika krepitve gozdno-lesne verige, ampak tudi z vidika prikazovanja učinkov tovrstne gradnje na znižanje ogljičnega odtisa, kar je tudi eden izmed ciljev Evropske komisije pri prestrukturiranju gradbeništva. Za promocijo javnih demo lesenih objektov so za različne namene primerni javni stanovanjski objekti, šole, vrtci, upravne stavbe, domovi za starejše občane, športni objekti, kulturni domovi ter mladinski centri, katerih lastniki so osebe javnega prava. Tako je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport septembra objavilo Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje projektov promocije rabe lesa in lesnih proizvodov ter gozdno lesnih verig v obliki javnih demo lesenih objektov. Na podlagi prejetih vlog je novembra izdalo pozitiven sklep o sofinanciranju projekta »Gradnja vrtca v Selnici ob Dravi«.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Prevzemanje in plačevanje obveznosti na namenski postavki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo preko načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu

Vlada je na odboru dala soglasje Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, da z namenske postavke »231339 Sredstva Sklada za podnebne spremembe po Zakona o varstvu okolja (ZVO)« dodatno izloči sredstva na podračun iz 5. točke 45. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 do višine 192.000.000,00 evrov.

Na podlagi gibanja cen emisijskih kuponov, ki so v letošnjem letu v povprečju na najvišji ravni od začetka trgovanja s kuponi, se v letošnjem letu načrtuje prilive od prodaj emisijskih kuponov v višini 192 milijonov evrov ter izločanja namenskih sredstev na proračunski sklad, na proračunski postavki 231339 Sredstva Sklada za podnebne spremembe po ZVO, v tej višini. V sprejetem proračunu za leto 2023 je na proračunski postavki 231339 Sredstva Sklada za podnebne spremembe po ZVO načrtovanih 170 milijonov evrov, zato se izdaja sklep za prevzemanje in plačevanje obveznosti na proračunski postavki 231339 Sredstva Sklada za podnebne spremembe po ZVO v letu 2023 do višine 192 milijonov evrov, s čimer ne bo prekoračen obseg izdatkov, ki je v okviru za pripravo proračunov sektorja država določen za državni proračun.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Uvrstitev projekta 2570-23-0015 LIFE - Učinkovita raba energije v stavbah v veljavni Načrt razvojnih programov 2023-2026 

Na odboru je vlada sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2023–2026 uvrsti nov projekt: 2570-23-0015 - LIFE-Učinkovita raba energije v stavbah.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direktorat za energijo, je vključeno v projekt Usklajena dejanja za podporo državam članicam in drugim sodelujočim državam (Norveška) pri izvajanju posebne zakonodaje v politikah Evropske unije (EU) o energetski učinkovitosti stavb, posebej s prenosom in izvajanjem Direktive o energetski učinkovitosti stavb (angleško Energy Performance of Buildings Directive – EPBD) ter revizijo te direktive, LIFE21-CET-CA-CAEPBD6 (angleško 6th Concerted Action supporting Member States and participating countries in implementing the Energy Performance of Buildings Directive).

Namen projekta je izmenjava informacij in izkušenj med državami članicami in sodelujočimi državami v zvezi z izvajanjem zakonodaje EU na področju energetske učinkovitosti stavb, zlasti glede poenotenih pristopov glede prenosa, implementacije in dejanske uporabe Direktive 2018/844/EU (EPBD direktiva) v nacionalno zakonodajo. S projektom bo v okviru izobraževalnih plenarnih zasedanj in strokovnih delavnic potekala izmenjava in diseminacija dobrih praks iz nacionalnih okolij sodelujočih držav glede izvajanja direktive EPBD; identificirani bodo pogoji za hitrejšo integracijo nacionalnih postopkov izvajanja direktive EPBD; izvedeno bo učinkovito povezovanje z usklajenimi dejanji v okviru sorodnih projektov  glede spodbujanja dobrih praks na področju obnovljivih virov energije (CA-RES) in učinkovite rabe energije (CA-EED) ter okrepljen dialog z  Evropskim odborom za standardizacijo pri izvajanju standardov za podporo ogljičnih izračunov in izračunov življenjskega cikla.

Projekt traja 60 mesecev z začetkom dne 1. novembra 2022 in zaključkom dne 31. oktobra 2027. Koordinator projekta na evropskem nivoju je ENERGISTYRELSEN (DEA). Skladno s pogodbo angleško Grant Agreement - Number 101102078 – LIFE21-CET-CA-CAEPBD6 so upravičeni stroški za Slovenijo v višini 48.346,88 evra, pri čemer EU prispeva 45.929,00 evrov, Slovenska udeležba pa znaša 2.417,88 evra.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Vlada o proračunskih prerazporeditvah

Vlada je danes potrdila tudi prerazporeditve pravic porabe v letošnjem državnem proračunu, ki so med drugim namenjene financiranju ukrepov za odpravo posledic avgustovskih poplav.

Direkcija Republike Slovenije za vode bo prerazporedila pravice porabe v okviru svojega finančnega načrta v skupni višini približno 1,8 milijona evrov. Namenjene bodo kritju stroškov zaradi izrednih ukrepov po avgustovskih poplavah.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa bo v okviru svojega finančnega načrta prerazporedilo pravice porabe v višini približno 1,3 milijona evrov. Namenjene bodo transferom brezposelnim in transferom za socialno vključevanje invalidov.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada sprejela Opredelitev do sklepa Državnega sveta k Zaključkom posveta Ugrabljena avtonomija vzgojno izobraževalnega sistema

Vlada je na današnji seji Odbora za državno ureditev in javne zadeve sprejela Opredelitev do sklepa Državnega sveta k Zaključkom posveta Ugrabljena avtonomija vzgojno izobraževalnega sistema. Vlada ocenjuje, da so bile v sistemu vzgoje in izobraževanja že uvedene spremembe, ki bodo pripomogle k ohranjanju kakovosti in pravičnosti. V odgovoru pa so opisane tudi aktivnosti in projekti, ki bodo pomagali dodatno okrepiti, posodobiti in izboljšati sistem vzgoje in izobraževanja.

Vlada se strinja, da je treba najti ravnovesje med avtonomijo in odgovornostjo z namenom zagotavljanja kakovostnega izobraževanja. V tem smislu je možno nadgraditi Nacionalni sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju tako, da se zmanjša razkorak med že zagotovljenimi zakonskimi podlagami in izvedbenim delom. Treba je okrepiti sodelovanje ravnateljev, vzgojno-izobraževalnih zavodov in ministrstva. Glede na spremenjeno mesto staršev v vzgoji in izobraževanju je treba okrepiti tudi sodelovanje z njihovimi predstavniki v izobraževalnem sistemu.

Vloga učitelja se s pojavom vedno večje digitalizacije res spreminja. Zato je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v okviru Načrta za okrevanje in odpornost začelo s projektom »Digitrajni učitelj«, ki dviguje kompetentnost strokovnih delavcev v izobraževanju na področjih digitalne, trajnostne in finančne pismenosti ter vzpostavlja aktivne samoučeče se skupnosti. Usposobljenih bo 20.000 učiteljev, kar predstavlja znaten delež strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

Usposobljeni in motivirani učitelji so ključni za uspešnost vsakega izobraževalnega sistema. Poleg kakovostnega začetnega izobraževanja je pomembno tudi njihovo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. V ta namen Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje vsako leto objavlja Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju KATIS. Na področju usposabljanja vodstvenih delavcev pa se že vrsto let izvajajo programi Šole za ravnatelje. Z namenom motivirati strokovne delavce tudi v kasnejšem kariernem obdobju je bil letos uveden nov, četrti naziv višji svetnik, ki podaljšuje možnost kariernega napredovanja. Hkrati so bili dodani številni novi kriteriji za vrednotenje dodatnega strokovnega dela strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

Ustrezno vrednotenje delovnih mest zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja predstavlja pomemben element pri motivaciji zaposlenih, posredno pa vpliva tudi na sam ugled poklica. Vlada izvaja reformo plačnega sistema javnih uslužbencev, katere pomemben del predstavlja odprava plačnih nesorazmerij ter ustrezno vrednotenje plač.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje redno sodeluje z ravnatelji. V oktobru in novembru se je minister dr. Darjo Felda udeležil sedmih regijskih posvetov z ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol, na katerem je bil seznanjen z aktualno problematiko na področju vodenja vzgojno izobraževalnih zavodov. Ravnatelji, učitelji, vzgojitelji in ostali strokovni delavci imajo na voljo veliko možnosti, preko katerih lahko sooblikujejo vzgojno-izobraževalno politiko, kot člani različnih strokovnih svetov in komisij.

Glede vprašanj pravic zaposlenih v vzgoji in izobraževanju Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje redno sodeluje in vodi dialog z obema reprezentativnima sindikatoma Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije in Sindikat direktorjev in ravnateljev Slovenije. Vlada ocenjuje, da je tako na formalni kot tudi na neformalni ravni ustrezno poskrbljeno za sodelovanje predstavnikov ravnateljev in ostalih strokovnih delavcev s predstavniki državnih institucij na področju vzgoje in izobraževanja.

V zvezi s problematiko zastarelosti pouka in preobsežnosti učnih načrtov ter pobudo o ustrezni posodobitvi normativov in standardov vlada pojasnjuje, da pravilniki, ki urejajo normative in standarde, ne določajo vsebine in obsega posameznih predmetov. Vsebine slednjih so določene v učnih načrtih, ki so trenutno v procesu prenove. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost se izvajata projekta kurikularne prenove ter modernizacije poklicnega in strokovnega izobraževanja. Do leta 2025 bodo prenovljeni številni učni načrti in katalogi znanj, ki bodo vsebovali vsebine, ki jih učenci in dijaki potrebujejo v današnjem svetu.

Ravnatelji imajo na razpolago veliko možnosti za poklicni razvoj. Pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo deluje Šola za ravnatelje, ki z namenom stalnega izpopolnjevanja ravnateljev izvaja različne programe, kot so mentorstvo novoimenovanim ravnateljem, program usposabljanja za samoevalvacijo, program ravnateljskega izpita, izvaja svetovanja ter organizira strokovna srečanja ravnateljev, ki se jih udeležujejo tudi svetovalci MVI in ravnateljem tudi v času dogodkov nudijo podporo pri reševanju vprašanj, povezanih s pedagoškim vodenjem in poslovodenjem.

Vlada se zaveda pomembnosti duševnega zdravja otrok in mladostnikov in se zavzema za ustrezno podporo vsem mladim. V kontekstu izobraževalnega sistema so 1. septembra 2023 začeli veljati prenovljeni pravilniki o normativih in standardih, s katerimi se povečuje sistemizacija delovnega mesta svetovalnega delavca. Na ta način se začasni ukrep, ki je bil vzpostavljen v času epidemije COVID-19, prenaša na sistemsko raven. Skupno je bilo zaposlenih dodatnih 250 svetovalnih delavcev.

Vlada glede problematike avtonomije šol pri vzpostavitvi sistema vzgojnih ukrepov odgovarja, da je na ravni osnovnih šol vprašanje avtonomije ustrezno zakonsko urejeno že v Zakonu o osnovni šoli, ki šolam prepušča veliko avtonomije pri oblikovanju vsebin vzgojnega načrta in pravil šolskega reda. Kljub temu da si številni ravnatelji prizadevajo, da bi zakonodaja natančneje opredeljevala vsebino omenjenih dokumentov, je, skladno s stališčem pristojnega ministrstva, smiselno in priporočljivo vsebino vzgojnih načrtov in hišnih redov prepustiti strokovni avtonomiji šol in specifikam okolja.

V zvezi s problematiko anonimnih prijav na Inšpektorat za šolstvo vlada poudarja, da delovanje Inšpektorata za šolstvo ureja krovni zakon, ki možnost anonimnih prijav predvideva za vsa področja in ne samo za področje Inšpektorata za šolstvo. Opozarjamo, da so inšpektorati dolžni varovati identiteto prijavitelja tudi v primerih, ko je slednja inšpektoratu znana. V zakonodaji so jasno določene in tudi razmejene pristojnosti tako učiteljskega zbora, sveta staršev kot tudi sveta zavoda, kar pomeni, da so pristojnosti posameznih organov na formalni ravni jasno opredeljene, naloga ravnatelja pa je, da skrbi za zakonito delovanje vseh organov. Opredelitev posledic neprimernega ravnanja staršev, med katere štejejo tudi neopravičeni izostanki učencev od pouka, ki so v razpravi navedeni kot ena izmed težav izobraževalnega sistema, po mnenju vlade ne spada v pristojnost resorja vzgoje in izobraževanja, ampak v pristojnosti ministrstva za socialne zadeve, zato je potrebno medresorsko sodelovanje.

Vlada bo pri pripravi Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja do leta 2033, kjer se bodo oblikovala izhodišča za spremembe in nove družbene izzive na področju vzgoje in izobraževanja, upoštevala zaključke posveta.

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Dveletnega sporazuma o sodelovanju med Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije (MZ) in Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO)

Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Dveletnega sporazuma o sodelovanju med Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije in Regionalnim uradom Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo za obdobje 2024 - 2025.

Sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo prednostno poteka v okviru Dveletnega sporazuma o sodelovanju (angleško Biennial Collaborative Agreement between the Ministry of Health of Slovenia and the Regional Office for Europe of the World Health Organization). Podpis sporazuma ne prinaša nobenih finančnih obveznosti, saj se naloge izvršujejo v obliki tako imenovanih aktivnosti »v naravi« (angleško in kind), kar pomeni, da se del članarine, ki jo Republika Slovenija plačuje kot obvezni prispevek SZO, povrne v obliki strokovne pomoči, ki jo SZO nudi RS na prednostnih področjih zdravja.

Sporazum za obdobje 2024–2025 vsebuje naslednja vsebinska prednostna področja sodelovanja:

• krepitev zdravstvenega sistema in funkcij javnega zdravja, kjer je poudarek na: krepitvi primarnega zdravstvenega varstva, vključno s pripravo in izvajanjem Strategije razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti v RS;
• digitalizacijo;
• telemedicino;
• krepitev duševnega zdravja in izvajanju Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028, s poudarkom na vključevanju zdravstvenih storitev na primarni ravni za otroke in mladostnike;
• pripravo in izvajanje Strategije razvoja javnega zdravja v RS, kjer bo kot izhodišče služila Ocena izvajanja osnovnih funkcij javnega zdravja v RS iz leta 2021;
• pripravi ocene preventivnih zdravstvenih storitev in njihovih učinkov na zdravje ranljivih skupin prebivalstva;
• strateško načrtovanje in upravljanje človeških virov v zdravstvu, vključno s pripravo strategije in oblikovanjem ustreznih kompetenc;
• naslavljanje dolgih čakalnih dob;
• krepitev zmogljivosti za ocenjevanje zdravstvenih tehnologij;
• izvajanje Državne strategije »eno zdravje« za obvladovanje odpornosti mikrobov 2019−2024 in krepitvi medsektorskega sodelovanja; ter širši krepitvi kapacitet zdravstva;
• obvladovanje nalezljivih bolezni, vključno s podporo pri krepitvi zmogljivosti za pripravljenost in odzivanje na nujne zdravstvene razmere in izvajanjem Mednarodnega zdravstvenega pravilnika;
• naslavljanje enakosti v zdravju, socialnih determinant v zdravju in zdravstvene pismenosti, tudi s pomočjo partnerstva v mednarodnih platformah in mrežah;
• obvladovanje in spremljanje kroničnih nenalezljivih bolezni in dejavnikov tveganja ter podpora pri izvajanju politik za zmanjševanje in nadzor nad uporabo alkohola in tobaka ter izpostavljenosti otrok in mladostnikov digitalnemu trženju;
• krepitev zmogljivosti pri skupnem ukrepanju za izboljšanje zdravja in zdravstvenih politik v okviru sodelovanja javnega, zasebnega in nevladnega sektorja ter aktivnosti države v mednarodnih mrežah SZO (mreže zdravih mest, zdravih šol, pobuda majhnih držav in tako dalje);
• krepitev zmogljivosti na področju podatkovnih, analitičnih in zdravstvenih informacijskih ter podatkovnih sistemov: podpora pri izvajanju priporočil iz Ocene sistema informacij v zdravstvu v RS iz leta 2020; podpora pri izvajanju enajste revizije mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov;
• izboljšanje raziskovalnih zmogljivosti in podpora pri pripravi zdravstvenih politik oblikovanih na podlagi znanstvenih dokazov, vključno s sodelovanjem v Mreži SZO za z dokazi podprto oblikovanje politik (angleško Evidence-informed Policy Network - EVIPNet).

Sporazum bo podpisan v angleškem jeziku in se ne bo prevedel. Sporazum bosta podpisala ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel in regionalni direktor SZO dr. Hans Kluge.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Sporazuma o donaciji med MZ in SZO

Republika Slovenija bo z donacijo prispevala k vzpostavitvi in delovanju Urada za preprečevanje in nadzor nad kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v prihodnje in k razširitvi aktivnosti, ki se jih je zaradi omejenih sredstev lahko do sedaj samo delno financiralo. Višina prispevka bo znašala 100.000 evrov na letni ravni za obdobje štirih let (od leta 2024 do leta 2027).

Urad za preprečevanje in nadzor nad kroničnimi nenalezljivimi boleznimi (Urad KNB) je bil ustanovljen v Moskvi leta 2014, do leta 2017 pa je imel polno število zaposlenih. Zagotavlja specializirano podporo 53 državam članicam EURO regije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) pri preprečevanju in nadzoru nenalezljivih bolezni. Njegovo preteklo, sedanje in prihodnje delo pomembno prispeva k ciljem SZO za spodbujanje bolj zdravega prebivalstva v skladu z globalnim in evropskim načrtom dela. Prednost daje inovacijam, doseganju rezultatov in vzpostavljanju partnerstev za zmanjšanje bremena nenalezljivih bolezni v regiji. Leta 2019 je Urad KNB prejel nagrado generalnega direktorja SZO dr. Tedrosa, za odličnost (2018-2019). Ruska federacija se je leta 2019 kot priznanje za uspeh urada strinjala, da ga bo podpirala tudi do leta 2024.

Urad KNB je ključni mehanizem za podporo vsem 53 državam članicam v regiji pri njihovih prizadevanjih za obvladovanje bremena nenalezljivih bolezni. KNB so odgovorne za več kot 70 odstotkov umrljivosti in bremena bolezni na svetu in okoli 90 odstotkov bremena v razvitem svetu. V regiji imajo najvišjo stopnjo prezgodnje umrljivosti zaradi nenalezljivih bolezni vzhodnoevropske države in države Skupnosti neodvisnih držav (SND). S podporo Urada KNB so te države v zadnjih letih najbolj zmanjšale umrljivost zaradi nenalezljivih bolezni. Pomembno je ohraniti in pospešiti ta napredek, pri čemer je zaščita tehničnega dela Urada KNB ključnega pomena za dosego tega cilja.

Po začetku agresije Ruske Federacije v Ukrajini, maja 2022, je skupina 38 evropskih držav (med njimi tudi RS) pozvala k sklicu posebnega zasedanja regionalnega odbora, kjer je bila sprejeta resolucije, ki je med drugim naložila direktorju SZO za Evropsko regijo, da naj preuči kratkoročne in dolgoročne možnosti za zaščito tehničnega sodelovanja v regiji in pomoči, ki jo zagotavlja Urad KNB, vključno z morebitno preselitvijo urada na območje zunaj Ruske federacije. Po večmesečnih razpravah je bila sprejeta rešitev - selitev urada v Kopenhagen.

Zaradi umika sredstev Ruske federacije je treba nadomestiti manko letnega financiranja v višini približno pet milijonov evrov. Postopek selitve je bil ocenjen na približno 500.000 evrov. V mesecu aprilu je 11 držav članic zbralo dovolj sredstev za selitev in za delovanje v obdobju naslednjih dveh let. To je omogočilo naslednje korake, da se skliče izredno zasedanje regionalnega odbora, ki je 15. maja odločal o selitvi. Slovenija bo za obdobje štirih let na letni ravni namenila 100.000 evrov, in sicer od leta 2024 do leta 2027. Namero o sofinanciranju delovanja pisarne za KNB v Kopenhagnu je Slovenija tudi uradno napovedala na Generalni skupščini maja v Ženevi.

Vir: Ministrstvo za zdravje