Skoči do osrednje vsebine

Rok za izvedbo nujnega biovarnostnega ukrepa zaradi afriške prašičje kuge se izteka konec decembra

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) obvešča rejce prašičev, da se rok za vzpostavitev nujnega ukrepa v zvezi z biovarnostjo zaradi povečanega tveganja za vnos afriške prašičje kuge v obrate z gojenimi prašiči izteka konec decembra. Sklep je bil v Uradnem listu št. 100/2023 objavljen 29. septembra 2023.
Pogled na prašiče zaprte v ograji.

Prašičja farma. | Avtor: Rawlik/Depositphotos.com

Zaradi povečanega tveganja za vnos afriške prašičje kuge v obrate z gojenimi prašiči velja od 30. septembra 2023 na celotnem območju Republike Slovenije ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo prašiči. Ograje morajo biti postavljene tako, da je preprečen stik gojenih prašičev z divjimi prašiči, kar močno zmanjša tveganje za vnos bolezni v reje domačih prašičev in obore z divjimi prašiči. Skladno s Sklepom o določitvi nujnega ukrepa v zvezi z biovarnostjo zaradi povečanega tveganja za vnos afriške prašičje kuge v obrate z gojenimi prašiči  morajo izvajalci dejavnosti ograje postaviti najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega sklepa, torej do 30. decembra 2023.

Uradni veterinarji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin od objave sklepa v Uradnem listu RS na terenu preverjajo trenutno stanje in opozarjajo rejce prašičev na ukrep postavitve ograj in konec prehodnega obdobja. Vse rejce prašičev ponovno opozarjamo na dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov, tiste, ki prašiče redijo na prostem, pa tudi na odrejen ukrep postavitve ograj.

Dodatne informacije o bolezni najdete na spletni strani afriška prašičja kuga.

Več o afriški prašičji kugi:

  • Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero zaenkrat še ni cepiva. Bolezen ni nevarna za druge živali in ljudi.
  • V Sloveniji je še nismo ugotovili, vendar pa predstavlja njeno širjenje v Evropi vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji. Najbližje okuženo območje zaradi bolezni pri divjih prašičih na Hrvaškem v Karlovški županiji je od slovenske meje oddaljeno približno 50 km.
  • Bolezen zaradi poginov in omejitev trgovanja ter izvoza v tretje države povzroča velike izgube za sektor prašičereje in gospodarstvo nasploh.