“Na Evropskem svetu smo imeli temeljito razpravo o katastrofalnih humanitarnih razmerah na Bližnjem vzhodu,” je ob robu zasedanja povedal premier in dodal, da so voditelji dosegli soglasje za konkretne rešitve.

Predsednik vlade dr. Robert Golob je v imenu Slovenije izrazil zadovoljstvo, da je večina držav članic Evropske unije podprla nedavno resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov, ki zahteva takojšnjo prekinitev spopadov v Gazi.

Voditelji so se soglasno strinjali, da se pripravi akcijski načrt, v katerem se opredeli vloga EU pri prizadevanjih v smeri rešitev dveh držav, ki bi tako palestinski kot izraelski strani zagotovila življenje v miru in varnosti. Prizadetim območjem pa se mora zagotoviti humanitarna pomoč. “Evropski svet se je strinjal, da bo v okviru mediteranskih držav organizirana skupna iniciativa za humanitarno pomoč na morju, v kateri bo sodelovala tudi Slovenija,” je poudaril predsednik vlade in dodal, da so danes dosegli tudi soglasje za pripravo akcijskega načrta za trajno mirovno rešitev razmer na Bližnjem vzhodu.

Že včeraj je premier dr. Golob za slovenske medije dejal, da je Evropski svet je sprejel zgodovinske odločitve glede širitve EU - zeleno luč za približevanje sta dobili Ukrajina in Moldavija. Evropska Unija pa je z enotno odločitvijo glede Bosne in Hercegovine poslala pomembno sporočilo. Spomnimo, da je predsednik vlade septembra letos na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela naslovil pismo o pomenu širitve EU na Zahodni Balkan, v katerem je izrazil pričakovanje, da bodo voditelji o začetku pristopnih pogajanj z BiH odločili do konca tega leta.

Voditelji so prvi dan zasedanja zaključili z intenzivno razpravo o reviziji večletnega finančnega okvira 2021-2027, ki predvideva dodatna sredstva za nekatere ključne izzive, s katerimi se sooča Unija. Glede na to, da je zadnji kompromisni predlog podprlo 26 od 27 držav članic, tudi Slovenija, se bodo voditelji k tej točki vrnili v začetku prihodnjega leta. Povečanje sredstev za Solidarnostni sklad EU za Slovenijo ostaja prioriteta, tako zaradi izkušnje avgustovskih poplav kot tudi vedno večjega števila naravnih nesreč širom Evrope in po svetu.