Zasedanju Sveta EPSCO je predsedovala španska ministrica za zdravje Mónica García Gómez, sestanka sta se udeležili tudi komisarka za zdravje in varno hrano Stella Kyriakides in direktorica Evropske agencije za zdravila Emer Cook. Osrednji točki zasedanja v sestavi ministrov za zdravje, sta bili izmenjava mnenj o odprti strateški avtonomiji z vidika zagotavljanja dostopnosti do zdravil in sprejem Sklepov Sveta o duševnem zdravju. Zasedanje je imelo tudi točko »razno«, pod katero so bile podane različne informacije s strani predstavnikov Evropske komisije, Sveta EU in držav članic.

Odprta strateška avtonomija z vidika zagotavljanja dostopnosti do zdravil

Razprava med zdravstvenimi ministri o odprti strateški avtonomiji z vidika zagotavljanja dostopnosti do zdravil je pred tokratnim zasedanjem potekala že na julijskem neformalnem srečanju. Špansko predsedstvo je v okviru te točke pripravilo dokument za usmerjeno izmenjavo mnenj, njegovo vsebino je predstavila španska ministrica García Gómez. Ministrom za zdravje je posredovala vprašanja o obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje in ublažitev kritičnega pomanjkanja zdravil v EU s posebnim poudarkom na najbolj kritičnih zdravilih. Kot predlagana je ena od kratkoročnih rešitev opredelitev seznama kritičnih zdravil EU, prav tako je ena od rešitev skupno javno naročanje EU, preko katerega se lahko izboljša pogajalsko izhodišče držav članic EU.

Komisarka Kyrikaides je izpostavila pomemben ukrep, ki bi lahko okrepil strateško avtonomnost  EU na področju zdravil, in sicer revizijo farmacevtske zakonodaje, katere cilj je izboljšati zanesljivost oskrbe in odpraviti pomanjkanje zdravil. Poleg tega nov farmacevtski paket določa, da mora Evropska komisija sprejeti seznam kritičnih zdravil EU.

Direktorica Evropske agencije za zdravila Emer Cook je glede seznama kritičnih zdravil dodala, da bo prva različica seznama na voljo decembra letos, ki se bo nato posodabljala. Predstavila je še druge ukrepe, preko katerih bo možno spopadanje s strateško avtonomijo na področju zdravil.

Države članice, vključno s Slovenijo, so pozdravile kratkoročne in dolgoročne ukrepe Evropske komisije, ki jih je povzelo predsedstvo v dokumentu za razpravo. Upajo, da bo komisija čim prej pripravila akt o kritičnih zdravilih. Številna zdravila so nujna in jih je treba trajnostno zagotavljati. Pozdravljajo solidarnostni mehanizem, ki ga je že vzpostavila izvršna usmerjevalna skupina za pomanjkanje in varnost zdravil.

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je v razpravi med drugim izpostavila težave pri oskrbi z zdravili, s katerimi se soočajo številne države članice. Slovenija veliko upov polaga v prenovljeno farmacevtsko zakonodajo, ki bo vodila v zagotovitev večje dostopnosti, razpoložljivosti kot tudi cenovne dostopnosti zdravil. Opozorila je še na problematiko zagotavljanja dobro uveljavljenih zdravil, ki se umikajo s trgov zaradi ekonomskih razlogov ali ukinjanja proizvodnje učinkovin oziroma končnih izdelkov. Ministrica je spomnila na politične zaveze, ki izhajajo iz Sklepov Sveta o krepitvi evropske zdravstvene unije, ki so bili sprejeti v času slovenskega predsedovanja Svetu EU. V teh je poziv v zvezi s potrebo po preučitvi potrebne organizacije neprofitne proizvodnje takih zdravil.

Sklepi Sveta o duševnem zdravju

Ministri za zdravje so na zasedanju sprejeli Sklepe Sveta o duševnem zdravju (Sklepi Sveta). Španska ministrica za zdravje je uvodoma predstavila vsebino Sklepov Sveta, ki jih je pripravilo špansko predsedstvo v okviru svojih prioritet in na podlagi Sporočila Evropske komisije o celovitem pristopu k duševnemu zdravju. Sklepi Sveta  pozivajo države članice in Evropsko komisijo k izvajanju ukrepov na področju duševnega zdravja z vidika zdravja v vseh politikah. Ti vključujejo aspekte drugih ključnih resorjev kot so zaposlovanje, izobraževanje, kultura, digitalizacija, raziskave, urbanizem, okolje in podnebje.

Komisarka Kyrikaiders je izpostavila potrebo po celovitem pristopu na področju duševnega zdravja, ki vključuje vse deležnike in poudarila, da je treba prisluhniti državljanom in jih zaščititi.

Države članice, tudi Slovenija, so med drugim v podporo Sklepom Sveta izpostavile pomembnost uvrščanja duševnega zdravja v vse politike, promocije in zgodnjo preventivo. Posebno skrb je treba nameniti otrokom in mladostnikom. Slovenska ministrica za zdravje je še dodala, da so nedavne poplave v Sloveniji opozorile na nujnost hitrega in učinkovitega ukrepanja ob porastu duševnih stisk, ki so posledica izrednih razmer večjih razsežnosti, kot so naravne nesreče in drugi izredni dogodki, kar je Slovenija uspešno vključila v osnutek besedila Sklepov Sveta. 

V okviru točke »razno« so bile predstavljene različne informacije španskega predsedstva, Evropske komisije in držav članic. Med njimi je bila malteška pobuda o podnebnih spremembah in zdravju, ki morata biti kot ključni področji visoko na dnevnem redu EU, zlasti v zadnjem času, ko smo priča pandemijam in ekstremnim vremenskim pojavom. Francija je predstavila problematiko v zvezi z izvajanjem uredb o 'in vitro' medicinskih pripomočkih. Estonija je predstavila trenutno stanje pobude 1+milijon genomov (1+MG) in izvajanje časovnega načrta 1+MG za obdobje 2023−2027. Belgija je predstavila pobudo za iskanje skupnega pristopa za organiziranje medicinskih evakuacij iz Gaze. Komisija je glede tega obsodila agresijo Hamasa na Izrael in pozdravila izpustitev zajetih talcev ter pozdravila to pobudo. Slovenija je omenjene pobude držav članic podprla, v zvezi pobudo Belgije pa še omenila, da je potrebno zaščititi civilna življenja ter dosledno spoštovati načela mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava.

Na koncu zasedanja je belgijska delegacija predstavila še svoj program predsedovanja Svetu EU za prvo polletje v letu 2024.

Ob robu zasedanja se je ministrica Prevolnik Rupel srečala z ministri za zdravje Avstrije, Belgije, Malte in Litve, s katerimi je izmenjala izkušnje o aktualnih zdravstvenih problematikah.