Vlada spremenila besedilo Zakona o osnovni šoli

Vlada je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli.  Predlog prinaša mnoge novosti, med ostalim na področju nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu in obveznih tujih jezikov.

Predlog zakona umešča nacionalno preverjanje znanja tudi za učence 3. razreda, obenem pa umešča možnost, da se dosežki nacionalnega preverjanja znanja v 9. razredu upoštevajo kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja.

Spremenjeno besedilo zakona prav tako vsebuje prenovo koncepta razširjenega programa osnovne šole. Predlagane spremembe namreč opredeljujejo, da  se doslej veljavni elementi razširjenega programa (podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti) preoblikujejo z izvajanjem vsebin s področij gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje, pa tudi vsebinami s področja učenja učenja. Učenci se v ta program vključujejo prostovoljno. V praksi to med drugim pomeni, da se neobvezni izbirni predmeti po novem ne bi ocenjevali. Šola bi ob uveljavitvi zakona program lahko izvajala pred, med in po pouku. Poudariti je potrebno, da je šola učencem prvega razreda dolžna ponuditi omenjene vsebine pred in po koncu obveznega programa (pouka). V tem smislu se otrokom pred in po koncu obveznega programa zagotovijo strukturirane dejavnosti (s strukturiranimi dejavnostmi zagotovljeno varstvo).

Novela zakona ob tem uvaja obvezni prvi tuji jezik v 1. razred osnovne šole. Na podlagi izvedbe poskusa »Uvajanja tujega jezika v obveznem programu in preizkušanja koncepta razširjenega programa v osnovni šoli« je bila v praksi  preizkušana uvedba obveznega prvega tujega jezika v 1. razred. Ugotovljeno je bilo, da je bilo k pouku 1. tujega jezika že v šolskem letu 2016/2017 vključenih kar 92,73 odstotka prvošolcev, delež pa se je z leti še povečeval.

Spremembe zakona se dotikajo tudi področja izobraževanja učencev na domu. Med ostalim bodo zagotovile enakovreden izobrazbeni standard z učenci, ki se izobražujejo v šoli. To pomeni, da bodo morali učenci, ki se izobražujejo na domu, po novem opravljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda.

Starši bodo po spremembi zakona prav tako morali napovedati izobraževanje na domu do 16. avgusta in ne do 31. avgusta za prihodnje šolsko leto.

Uvaja se tudi možnost prekinitve izobraževanja na domu med šolskim letom (in s tem vključitev učenca v izobraževanje na šoli). Novost je tudi ta, da se bodo tistim učencem, ki bodo pri ocenjevanju neuspešni, pravice izobraževanja na domu omejile.

Sprememba zakona uvaja pouk slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih.

Ob tem so v predlogu zakona opredeljene tudi druge sistemske spremembe pri izobraževanju učencev s posebnimi potrebami in izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu.

Sprememba zakona omogoča organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami in s tem rešuje problematiko težavnejšega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v ostale organizirane oblike varstva. Na novo se ureja možnost podaljšanja statusa za tri leta za učence, ki obiskujejo program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Zakon tudi podrobneje ureja problematiko izobraževanja na domu za učence s posebnimi potrebami, ki je do sedaj urejena zgolj s pravilniki. Ureja se namreč možnost bolj prilagodljivih oblik izobraževanja.

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine za obdobje treh let

Vlada je sprejela Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine za obdobje treh let. 

Pravna podlaga za pripravo akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine je Uredba o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev, ki je bila sprejeta oktobra 2022. Predlog za pripravo akcijskega načrta vključuje bistvene ukrepe za zmanjšanje in blaženje energetske revščine, vključno z oceno potrebnih sredstev za njihovo izvedbo.

Za leto 2030 so na področju zmanjševanja energetske revščine zastavljeni trije cilji, ki so usklajeni s predlogom posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Doseženi bodo lahko ob vzpostavljenih ustreznih pogojih za izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta (zagotovljena sredstva, kadri za vzpostavitev in delovanje načrtovane sheme za zmanjševanje energetske revščine in drugo).

Krovni cilj na področju energetske revščine do leta 2030 je zmanjšanje deleža energetsko revnih gospodinjstev do vrednosti največ med 3,8 in 4,6 odstotka. Drugi cilj na področju energetske revščine do leta 2030 je izvedba naložb na področju učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov energije (OVE) v najmanj 8000 energetsko revnih gospodinjstvih.

Tretji cilj je določen na podlagi 8. člena EED Direktive o energetski učinkovitosti (angleško Energy Efficiency Directive). Po preliminarnih izračunih znaša ciljni kumulativni prihranek energije v energetsko revnih gospodinjstvih v obdobju 2021–2030 573 GWh. Navedeni cilj bo dokončno oblikovan in vključen v končno verzijo posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).

Cilji na področju zmanjševanja energetske revščine do leta 2026. Glavni cilj v obdobju 2024–2026 je nadgradnja obstoječe skupine, ki deluje na področju izvajanja ukrepov za zmanjševanje energetske revščine pri Eko skladu, z vzpostavitvijo in delovanjem sheme za zmanjševanje energetske revščine v pilotnem obsegu. S tem bodo zagotovljeni pogoji za dodeljevanje spodbud energetsko revnim v povečanem obsegu in podprto doseganje ciljev do leta 2030. Skupno, v pilotnih in ostalih regijah, je do konca leta 2026 načrtovana izvedba naložb na področju URE in izrabe OVE pri energetsko revnih gospodinjstvih (nadgradnja programa ZERO500), naložb za vgradnjo novih kurilnih naprav na lesno biomaso, naložb v skupne ukrepe pri energetski prenovi večstanovanjskih stavb in naložb za vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti. Tudi za doseganje teh ciljev morajo biti vzpostavljeni ustrezni pogoji za izvajanje ukrepov iz tega akcijskega načrta.

Financiranje ukrepov iz akcijskega načrta. Za izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta v obdobju 2024–2026 je predvideno 33,8 milijona evrov, od tega 27,0 milijona evrov za investicijske ukrepe URE in rabe OVE, 5 milijonov evrov za vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti in 1,8 milijona evrov za delovanje projektne pisarne z regionalnimi svetovalnimi točkami ter neformalno mrežo za informiranje in ozaveščanje. Do konca leta 2026 sta glavna vira sredstev Sklad za podnebne spremembe in Evropski sklad za regionalni razvoj.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo