Vajo, ki se je začela v jutranjih urah, je organizirala in vodila  Italijanska obalna straža, operativno pa je v vaji ob italijanskih enotah in službah sodelovalo okoli 100 slovenskih udeležencev iz enote Civilne zaščite za podporo ob ekoloških in drugih nesrečah na morju ter pripadniki drugih enot in služb, ki so zagotavljali zveze ter posnetke z droni, in tistih, ki opravljajo delo na morju in obalnem pasu, s skupno petimi slovenskimi plovili: CZ (PI-550), EKO II MAXIM (IZ-73), URSP-SVOM (SI-20), vlačilec in delovni čoln. Vaja je bila izvedena na predpostavki, da v Tržaškem zalivu trčita tanker, natovorjen s surovo nafto, in ladja, ki je plula iz Kopra proti Monfalconu. Ladja je zaradi neuspešnega manevriranja udarila ob bok naftnega tankerja in povzročila izlitje surove nafte v morje. Na slovenski strani je sodelovanje v praktični vaji koordiniral Štab Civilne zaščite za Obalno regijo, ki je pretekli teden sodeloval tudi v predhodni štabni vaji.  Vaje so se udeležili tudi mednarodni opazovalci in različni pristojni organi iz vseh treh držav partneric projekta.

Glavni namen vaje je bil standardne operativne postopke (SOP) za aktiviranje enot, služb in organov vseh treh držav, ki so bili izdelani na podlagi ocene tveganja za Severni Jadran ter popisa opreme in sredstev  za omejevanje in odstranjevanje onesnaženj z morja in obale vseh treh držav. SOP je bil pripravljen z namenom, da se zagotovi ustrezno komunikacijo in učinkovito koordinacijo pri skupnem odzivu in usklajevanje vseh razpoložljivih zmogljivosti (plovil in opreme) za dosego medsebojne pomoči med tremi državami ob obsežnemu onesnaženju severnega Jadrana.

Vaja je pokazala, kako potrebno je morski vir obravnavati kot skupno dobro in da v primeru nesreč na morju onesnaženje ne pozna meja. Veliko razlitje nafte na tako majhnem območju, kot je severnojadranski bazen, bi lahko imelo katastrofalne posledice za okolje ter prizadelo naravne in gospodarske vire. Današnje aktivnosti na vaji so pokazale, da je usklajevanje bistveno in koristi vsem vpletenim državam ter njihovim državljanom.

Zadnji cilj projekta, ki je v teku do konca februarja 2024, je izdelava smernic za popravek in dopolnitev obstoječega podpisanega, vendar še ne ratificiranega Sporazuma o podregionalnem načrtu ukrepov za preprečevanje večjega onesnaženja Jadranskega morja, za pripravljenost in odzivanje nanj.