Dodatna sredstva za izvajanje izrednih ukrepov na vodotokih

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji odbora za gospodarstvo odločila o prerazporeditvah in razporeditvah pravic porabe v letošnjem državnem proračunu.

Med drugim bo Ministrstvo za infrastrukturo na Direkcijo Republike Slovenije za vode prerazporedilo pravice porabe v višini 7,5 milijona evrov. S tem bodo zagotovili dodatna sredstva za izvajanje izrednih ukrepov na vodotokih.

Ministrstvo za naravne vire in prostor pa bo iz svojega finančnega načrta in iz načrta Geodetske uprave Republike Slovenije ter Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor na direkcijo za vode prerazporedilo pravice porabe v skupni višini 5,8 milijona evrov. Tudi s tem bodo zagotovili dodatna sredstva za nadaljevanje izvajanja izrednih ukrepov na vodotokih.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Odgovor vlade na sklepe parlamentarne komisije o oceni stroškov odprave posledic poplav

Vlada je na seji odbora za gospodarstvo sprejela odgovor na sklepe parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, sprejetih na seji 20. oktobra 2023 ob obravnavi točke o oceni stroškov odprave posledic poplav.

Vlada v odgovoru med drugim pojasnjuje, da je bila škoda po naravni nesreči ocenjena z uporabo mednarodno priznane metodologije z angleškim izrazom Post–Disaster Needs Assessment – PDNA, ki nadgrajuje nacionalne metodologije za ocenjevanje škode.

Skupna ocena neposredne škode za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje znaša okoli 10 milijard evrov. Zajema vse vidike naravne nesreče, od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture, zaščite in obnove objektov kulturne dediščine, odlaganja in ravnanja z odpadki in podobno.

Ker je škoda ogromna, se ocenjuje, da bo obnova po poplavah trajala 10 let, za plazove še dlje. Ker vsi viri še niso opredeljeni v doslej sprejetih zakonih, se pripravlja tudi zakon o obnovi in razvoju.

Model financiranja obnove bo oblikovan tako, da bo vsak po svojih zmožnostih prispeval k podpori obnove Slovenije po hudih poplavah in plazovih. Ključno bo, da se ne bo poseglo v javnofinančno stabilnost v prihodnjih letih ter da bodo morebitni dodatni ukrepi začasne narave.

Sredstva se ne bodo zbirala le z dodatnim obremenjevanjem, temveč najprej iščemo razpoložljive vire, javne in zasebne. Slovenija si prizadeva izkoristiti tudi čim več evropskih sredstev za sanacijo škode po poplavah.

Vlada si ob tem prizadeva vzpostaviti pravne podlage, ki bodo zagotavljale transparentno porabo vseh sredstev iz državnega proračuna. V predlogu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 se za namene, povezane z odpravo posledic naravnih nesreč, izrecno določa, da se sredstva za financiranje teh ukrepov zagotavljajo na podprogramu Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah, to pa pomeni, da se na ta način že zagotavlja transparentnost, saj teh sredstev ni dopustno porabiti za noben drug namen. 

Za pravilnost izplačila pomoči so v prvi vrsti odgovorni izplačevalci sredstev, saj je njihova odgovornost, da izvedejo plačila po preveritvi izpolnjevanja pogojev.

Septembra je bila ustanovljena tudi služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih, ki bo poleg organizacijske, strokovne pomoči, koordinacije in svetovanja v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov sodelovala tudi pri nadzoru smotrne in namenske rabe sredstev za financiranja obnove. Za naknadno preveritev porabe javnih sredstev pa sta odgovorna urad za nadzor proračuna in računsko sodišče.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Predlog za uvrstitev projektov za nadomestila distributerju toplote iz sistema daljinskega ogrevanja v veljavni Načrt razvojnih programov (NRP) 2023-2026

Vlada je na odboru sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2023–2026 uvrstijo naslednji projekti:

• 2570-23-5000 Nadomestila toplota Komunala MS - draginja,
• 2570-23-5001 Nadomestila toplota Petrol - draginja,
• 2570-23-5002 Nadomestila toplota KP Velenje - draginja,
• 2570-23-5003 Nadomestila toplota Komunala Trbovlje - draginja,
• 2570-23-5004 Nadomestila toplota JKP Grosuplje - draginja,
• 2570-23-5005 Nadomestila toplota JP KENOG - draginja,
• 2570-23-5006 Nadomestila toplota E3 - draginja,
• 2570-23-5007 Nadomestila toplota Energetika Nazarje - draginja,
• 2570-23-5008 Nadomestila toplota ENOS - draginja in
• 2570-23-5009 Nadomestila toplota SP Konjice - draginja.

Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije v 18. členu določa, da če Vlada RS določi najvišjo ceno električne energije, zemeljskega plina ali toplote iz sistema daljinskega ogrevanja, lahko vlada dobaviteljem oziroma distributerjem toplote, ki bi jim ta ukrep povzročil občutno škodo, določi primerno finančno nadomestilo ali drug ukrep z učinkom primernega nadomestila škode. Na podlagi omenjenega člena Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (ZNPOVCE) in pa Uredbe o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja je bila sprejeta Uredba o določitvi nadomestila distributerjem toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja, ki določa način določitve primernega finančnega nadomestila škode.

Skladno z Uredbo se odpira 10 novih projektov, iz katerih se bodo plačevala nadomestila. Na podlagi prejetih vlog znaša skupna vrednost izplačil 2.966.591,22 evra. Sredstva distributerjem toplote morajo biti izplačana najkasneje do 31. decembra 2023.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Novelacija vrednosti na projektih za nadomestila dobaviteljem električne energije in zemeljskega plina iz naslova draginje v veljavni Načrt razvojnih programov (NRP) 2023-2026

Vlada je sprejela tudi sklep, da se v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2023-2026 spremenijo naslednji projekti:

• 2430-23-4002 Nadomestilo EE SIJ ACRONI – draginja,
• 2430-23-4003 Nadomestilo EE ZDS Jesenice – draginja,
• 2430-23-4005 Nadomestilo EE Suncontract- draginja,
• 2430-23-4006 Nadomestilo EE HEP Energija – draginja,
• 2430-23-4007 Nadomestilo EE HSE – draginja,
• 2430-23-4008 Nadomestilo EE Petrol – draginja,
• 2430-23-4009 Nadomestilo EE E3 – draginja,
• 2430-23-4010 Nadomestilo EE Energija plus – draginja,
• 2430-23-4011 Nadomestilo EE ECE – draginja,
• 2430-23-4013 Nadomestilo EEGEN-I – draginja,
• 2430-23-4014 Nadomestilo EE Elektro energija – draginja,
• 2430-23-4016 Nadomestila ZP ECE - draginja,
• 2430-23-4019 Nadomestila ZP Komunala Sevnica – draginja,
• 2430-23-4020 Nadomestila ZP Petrol – draginja,
• 2430-23-4021 Nadomestila ZP Energetika Ljubljana- draginja,
• 2430-23-4022 Nadomestila ZP Geoplin – draginja in
• 2430-23-4027 Nadomestila ZP ENOS – draginja.

Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (ZNPOVCE) v 18. členu določa, da če Vlada določi najvišjo ceno električne energije, zemeljskega plina ali toplote iz sistema daljinskega ogrevanja, lahko vlada dobaviteljem oziroma distributerjem toplote, ki bi jim ta ukrep povzročil občutno škodo, določi primerno finančno nadomestilo ali drug ukrep z učinkom primernega nadomestila škode. Na podlagi omenjenega člena ZNPOVCE sta bili sprejeti Uredba za določitev nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina in Uredba za določitev nadomestila dobaviteljem električne energije, ki določata način določitve primernega finančnega nadomestila ali drugega ukrepa z učinkom primernega nadomestila škode.

Na navedenih projektih se zaradi novih vlog dobaviteljev za mesece maj, junij, julij in avgust poveča izhodiščna vrednost projektov. Vrednost za izplačilo nadomestila dobaviteljem v letu 2023 za električno energijo je ocenjena na 206,7 milijonov evrov in za nadomestila za zemeljski plin je ocena v višini 52,0 milijona evrov.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Uvrstitev projekta Spodbude občanom za naložbe OVE in URE 2023 v veljavni načrt razvojnih programov 2023-2026

V veljavni Načrt razvojnih programov 2023-2026 se uvrsti nov projekt: »Spodbude občanom za naložbe v obnovljive vire energije (OVE) in v učinkovito rabo energije (URE) 2023«.

Sredstva so namenjena nepovratnim finančnim spodbudam fizičnim osebam za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stavb na območju Republike Slovenije. Sofinancirajo se vloge iz javnega poziva Eko sklada 99SUB-OB22, s čimer se bo omogočilo neprekinjeno dodeljevanje teh spodbud v letih 2023 in 2024.

Z investicijami se bo povečala raba obnovljivih virov energije in večja energijska učinkovitost v stavbah ter zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

Upravičenci do sofinanciranja naložbe so fizične osebe (občani). Ukrep izvaja Eko sklad na podlagi pogodbe z ministrstvom za okolje, podnebje in energijo in javnih pozivov.

Učinki izvedbe ukrepa se ovrednotijo v skladu z metodo za določanje prihrankov energije, rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz pravilnika glede na število izvedenih naložb.

S tem projektom se bo z izvedbo ukrepov v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost v stavbah dolgoročno prispevalo k zmanjšanju emisij CO₂, zmanjšani rabi energije in k izboljšanju kakovosti zunanjega zraka, saj se bo zmanjšala tudi količina onesnaževal zunanjega zraka, predvsem emisij NO_x ter delcev PM2.5.

Odlok o programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023-2026 je predvidel porabo sredstev za ukrep Spodbude občanov za nove naložbe OVE in URE preko javnih pozivov Eko sklada. Višina nepovratnih sredstev je 15.000.000,00 evrov, od tega 2.000.000,00 evra v letu 2023 in 13.000.000,00 evrov v letu 2024.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Vpoklic pomožnih policistov za daljše obdobje

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve sklenila, da se za nemoteno opravljanje nalog policije, ker je treba nadomestiti odsotnost večjega števila aktivnih policistov in zaradi zavarovanja državne meje, za opravljanje teh nalog do 31. decembra 2023, vpokličejo pomožni policisti.

Policija potrebuje pomoč pomožnih policistov zaradi nemotenega opravljanja svojih nalog zaradi nadomestitve odsotnosti aktivnih policistov (bolniške, dopusti, sklici posebne policijske enote) in zaradi varnostnih pojavov, ki terjajo vključitev večjega števila policistov zaradi zavarovanja državne meje. Pomožni policisti sodelujejo pri obvladovanju nezakonitih migracij, pri varovanju ogroženih oseb, varovanju športnih in javnih prireditev in shodov.

Zaradi trenutnih svetovnih varnostnih razmer je Slovenija 18. oktobra 2023 dvignila oceno ogroženosti na srednjo stopnjo, prav tako je 21. oktobra 2023 začasno ponovno uvedla nadzor na svojih notranjih mejah. Zaradi zunanje varnostnih dogodkov in razmer se pričakuje povečana delovna obveznost večjega števila policistov. Ob upoštevanju trenutnih razmer bo policija brez pomoči pomožnih policistov kadrovsko težko realizirala vse ostale naloge (povečane migracije, varovanje oseb, posebna policijska enota, redni policijski postopki, varovanje športnih prireditev in drugih javnih prireditev ali shodov), ki jih je dolžna izvajati.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Mnenje o predlogu priporočilu za ustavitev nezakonitih migracij

Vlada Republike Slovenije je sprejela Mnenje o Predlogu priporočila Vladi Republike Slovenije za ustavitev nezakonitih migracij, učinkovitejše ukrepe za zaščito meja Republike Slovenije ter krepitev varnosti državljank in državljanov Republike Slovenije ter njihovega premoženja. Mnenje pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Predlog priporočila je vladi v mnenje posredoval državni zbor.

Vlada pojasnjuje, da policija v okviru začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah Slovenije s Hrvaško in Madžarsko zagotavlja okrepljeno prisotnost na kritičnih mejnih odsekih, povezanih z migracijskimi tokovi in čezmejno kriminaliteto. Policija pri tem sodeluje z lokalnim prebivalstvom, predstavniki lokalnih skupnosti in izvaja tudi skupne oblike dela s hrvaško policijo za zagotavljanje varnosti in preprečevanje nedovoljenih prehodov meje. Prav tako policija pri izvajanju svojih nalog sprejema ustrezne kadrovske ukrepe za zagotavljanje zadostnega in primernega števila policistov in pomožnih policistov na najbolj obremenjenih območjih.

Vlada prek pristojnih služb za zagotavljanje javne varnosti spremlja in analizira stanje varnosti v Sloveniji, širši regiji in svetu ter pripravlja ukrepe za zagotavljanje preprečevanja čezmejne kriminalitete in nedovoljenih migracij. Vlada se zaveda, da za normalno delovanje schengenskega območja potrebujemo dobro varovane zunanje meje. Zato smo tudi Hrvaško večkrat pozvali k dodatni okrepitvi nadzora na zunanji schengenski meji oziroma zunanji meji Evropske unije, tudi z enotami Frontex, saj bi to nenazadnje prispevalo k zmanjšanju sekundarnih migracij in nedovoljenih vstopov v Slovenijo.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

V načrt razvojnih programov (NRP) se uvrsti nov projekt Specialna oprema za kriminalistično policijo

Na odboru je Vlada Republike Slovenije je sprejela tudi sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2023–2026 uvrsti nov projekt 1714-23-0018 – Specialna oprema za kriminalistično policijo.

Projekt predstavlja zelo pomemben element za zagotovitev uspešnega boja proti predvsem najhujšim oblikam kriminala. V ta namen je bil v policiji leta 2001 vzpostavljen obstoječ sistem za nadzor elektronskih komunikacij. Struktura in zmožnost sistema sta tesno povezani s tehnološkim razvojem na področju elektronskih komunikacij, pa tudi z razpoložljivimi storitvami operaterjev elektronskih komunikacij in ponudnikov spletnih storitev. Njihova ponudba se nenehno dopolnjuje, zato se mora tudi sistem dovolj pogosto prilagajati oziroma dopolnjevati.

Obstoječi sistem je bil nazadnje celovito nadgrajen v letu 2016. V letu 2022 je bila s proizvajalcem sistema ponovno podpisana dveletna pogodba o vzdrževanju sistema, ki se izteče 31. maja 2024. Proizvajalec po tem datumu ne bo več zagotavljal vzdrževanja za obstoječi sistem. Zato je nujna zamenjava celotnega jedrnega dela sistema. Ta vključuje zamenjavo strojne in programske opreme ter perifernih enot, kar je s tehničnega in operativnega vidika nujna ter optimalna rešitev, ki bo v nadaljnjih letih omogočala delovanje sistema za nadzor elektronskih komunikacij. Posodobljen sistem bo omogočal tudi podporo sodobnim tehnologijam in storitvam, kar z obstoječim zastarelim sistemom tehnično ni mogoče. Prav tako je zaradi tehničnih zahtev predvidena zamenjava vseh delovnih postaj za končne uporabnike sistema v policiji.

Projekt se bo izvajal do 31. decembra 2024, skupna vrednost projekta znaša 3.294.000 evrov (z DDV).

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve