Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je organizacija, v kateri sodelujejo vse države članice pri zagotavljanju kar najvišje ravni zdravja za vse ljudi. Sekretariat SZO, tako na globalni ravni v Ženevi kot za Evropsko regijo v Kopenhagnu, pripravlja poročila, smernice, predloge strateških in tudi zgolj tehničnih rešitev na podlagi zavez, ki jih države članice (194 držav članic SZO) sprejmejo na Generalni skupščini SZO in Regionalnih odborih, običajno s konsenzom, redkeje z glasovanjem. Zaveze (resolucije, odločitve, konvencije in deklaracije) države članice sprejemajo na različnih področjih zdravja, največkrat na pobudo posameznih držav ali skupine držav. Večina zavez ima naravo priporočil, pravno zavezujoči za države pa so zaenkrat le Ustava SZO s sprejetimi pravilniki in odločitvami, Okvirna konvencija za nadzor nad tobakom in Mednarodni zdravstveni pravilnik (International Health Regulations – IHR), ki obravnava področje nalezljivih bolezni.

Skladno z 8. členom Ustave RS se v Republiki Sloveniji neposredno uporabljajo konvencije, ki so objavljene in jih je ratificiral Državni zbor. Mednarodnopravne zaveze lahko države prenesejo v svojo zakonodajo, vendar je tudi to v pristojnosti zakonodajne veje oblasti. Ministrstvo za zdravje torej ne more samostojno sprejemati odločitev o ratifikaciji mednarodnih pogodb in njihovem vplivu na prebivalce Slovenije, saj take odločitve zahtevajo potrditev Državnega zbora. Pri tem gre poudariti, da tovrstne mednarodnopravne zaveze praviloma ne vključujejo sankcij, če kakšne od sprejetih obveznosti iz političnih ali drugih razlogov država ne more izvajati.

Kakršenkoli dogovor glede novega mednarodnega instrumenta (Mednarodni instrument o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemije) bo moral biti najprej sprejet na Generalni skupščini SZO. Potem bo pogodba odprta za podpise držav članic in šele, ko bo zbranih dovolj podpisov, bo pogodba stopila v veljavo, vendar zgolj za države, ki jo bodo ratificirale. Mednarodni zdravstveni pravilnik sicer na podlagi Ustave SZO države na mednarodni ravni zavezuje k njegovemu izvajanju brez ratifikacije, vendar je tu treba poudariti, da ima vsaka država možnost, da se odloči, da pravilnik zanjo ne velja, ali da na posamezne člene poda pridržke.

Republika Slovenija sodeluje v pogajanjih kot članica EU in kot članica SZO. V EU se teži k enotnemu stališču. Za Slovenijo stališča usklajuje Delovna skupina za sodelovanje pri pripravi Mednarodnega instrumenta o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemije in sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika na Ministrstvu za zdravje (v nadaljevanju Delovna skupina). Delovna skupina vključuje tako predstavnike zdravstvene kot tudi pravne stroke. Stališča morajo biti usklajena z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve. Vsi predlogi Slovenije v procesu so dostopni javnosti na spletu MZ.

Države članice so zahtevale popolno transparentnost procesa, zato so seje pogajalskega telesa za novi mednarodni instrument v živo predvajane po spletu, kjer si jih lahko ogleda vsakdo. Javnost lahko postopek pogajanj spremlja tudi preko javnih zaslišanj in konzultacij. Več informacij o procesu je na voljo javnosti na spletnih straneh SZO:

• spletna stran SZO (Public hearings),
• spletna stran SZO (Informal Focused Consultations)
• spletna stran SZO (Working Group on Amendments to the International Health Regulations (2005))

K sodelovanju v procesu pogajanj so vabljene vse države članice SZO (vključno s Slovenijo), ki lahko suvereno podajo svoja stališča. Prav tako ima vsaka država možnost o sprejemu tako mednarodnega instrumenta kot sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika zahtevati glasovanje. Sama potrditev na Generalni skupščini SZO Republike Slovenije ne zavezuje k ratifikaciji mednarodnega instrumenta. Kot že navedeno, je za to potrebna odločitev na ravni Državnega zbora. Glede Mednarodnega zdravstvenega pravilnika lahko država članica  sporoči, da pravilnik zanjo ne velja, ali zoper posamezne člene pravilnika poda pridržke. Proces je torej v skladu z demokratičnimi principi tako na mednarodni kot nacionalni ravni in upošteva suverenost držav.

Ministrstvo za zdravje je v ponedeljek, 20. februarja, organiziralo novinarsko konferenco, ki sta se je udeležila takratni minister za zdravje, Danijel Bešič Loredan in vodja Službe za sodelovanje s SZO, Kerstin Vesna Petrič. Novica je bila objavljena na spletni strani Ministrstva za zdravje.

Istega dne je potekala oddaja na javni televiziji (RTV SLO 1) – Arena, katere se je udeležila Kerstin Vesna Petrič kot predstavnica Ministrstva za zdravje. Oba dogodka sta bila namenjena pojasnilom o postopkih spreminjanja Mednarodnega zdravstvenega pravilnika in sprejemu novega Mednarodnega instrumenta o preprečevanju, pripravljenosti, in odzivu na pandemije. 

Ministrstvo za zdravje na svoji spletni strani redno objavlja poročila v zvezi s pogodbo/mednarodnim instrumentom o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemije ter s spremembami Mednarodnega zdravstvenega pravilnika.  

Tako Mednarodna pogodba o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemije kot tudi predlogi sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika bodo predvidoma potrjeni maja leta 2024 na Generalni skupščini SZO ali pozneje. Trditev, da je rok za posredovanje stališč do konca novembra letos, ne drži. Pogajanja potekajo po principu, da nič ni dogovorjeno, dokler vse ni dogovorjeno, kar pomeni, do sprejetja. »Tiho soglasje«, po katerem naj bi v veljavo stopile spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika s 1. decembrom letos ne obstaja.  

Na 75. zasedanju Generalne skupščine SZO (maj 2022) ni potekal sprejem vsebinskih amandmajev Mednarodnega zdravstvenega pravilnika, ampak zgolj obravnava (torej "consideration", ne "adoption") vsebinskih predlogov amandmajev.

Na isti skupščini je bila, vezana na spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika, sprejeta odločitev, ki je med drugim naložila generalnemu direktorju GD SZO, da povabi države članice k posredovanju predlogov sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika do 30. septembra 2022 (do tega roka je bilo s strani držav članic posredovanih preko 300 predlogov sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika).

Skupščina je ustanovila delovno skupino za amandmaje Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (Working Group on Amendments to the International Health Regulations (2005) - WGIHR), ki je odprta vsem državam članicam, z mandatom obravnave predlogov sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika in priprave končnega predloga sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika, za obravnavo na 77. zasedanju Generalne skupščine SZO, ki bo potekala maja 2024.

Povezane odločitve lahko najdete tukaj:

• https://apps.who.int/gb/ebwha/pdf_files/WHA75/A75_ACONF7Rev1-en.pdf 
• https://apps.who.int/gb/ebwha/pdf_files/WHA75/A75_18-en.pdf 
• https://apps.who.int/gb/ebwha/pdf_files/WHA75/A75_17-en.pdf  

Delovna skupina za amandmaje Mednarodnega zdravstvenega pravilnika obravnava predlagane spremembe in se pogaja o končnem predlogu teksta, ki bo predstavljen in predlagan za sprejetje na naslednji Generalni skupščini SZO (maj 2024). Ko bodo spremembe sprejete in po uradnem obvestilu GD SZO bo skladno z 59. členom Mednarodnega zdravstvenega pravilnika začel teči 18-mesečni rok, v katerem lahko države članice najavijo svoje zadržke do sprememb oziroma do členov. 18-mesečni rok se tako izteče decembra 2025.  

Do takrat bodo imele države članice, vključno s Slovenijo, vsaj tri možnosti, da izrazijo svoje nestrinjanje s predlaganimi spremembami:

1. Pogajanja znotraj delovne skupine potekajo pod principom, da "nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno". Torej, v kolikor se država članica ne strinja z dotičnim predlogom, lahko blokira konsenz o končnem paketu sprememb, ki bo predlagan skupščini.
2. Predlagane spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika mora potrditi skupščina, kjer imajo države članice ponovno možnost izraziti svojo voljo v smislu potrditve oz. zavrnitve predlaganih sprememb.
3. Tudi po sprejetju sprememb, ima država članica možnost, da sporoči zadržke do sprememb oziroma členov v 18 mesecih po sprejetju sprememb.

Financiranje SZO

Navedbe o financiranju SZO niso pravilne. Države članice prispevajo večino financiranja, poleg članarin tudi prostovoljne prispevke. Več o višini prispevkov s strani držav članic in drugih financerjev si lahko ogledate na uradni spletni strani SZO.