Skoči do osrednje vsebine

17. novembra bo dan slovenske hrane, tradicionalni slovenski zajtrk tudi letos v vrtcih in šolah

Danes je potekal Zajtrk z novinarji pred dnevom slovenske hrane, 17. novembrom, ko bo v vrtcih, šolah ter drugih javnih zavodih in organizacijah že trinajstič organiziran Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ). Dogodka se je udeležila generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Ana Le Marechal Kolar.

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ) krepi zavedanje o pomenu in prednostih lokalno pridelane hrane ter oblikovanju zdravih prehranskih navad.

Letošnji medijski dogodek, tako imenovani Zajtrk z novinarji, je organizirala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), članica medresorske delovne skupine za projekt TSZ. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sicer koordinira medresorsko delovno skupino, ki jo sestavlja 15 partnerjev projekta TSZ. Vodja te skupine, generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo na Ana Le Marechal Kolar je poudarila, da je namen dogodka širjenje zavedanja o pomenu zdrave in lokalno pridelane hrane. »Gre za širjenje zavedanja, da so naši proizvodi višje kakovosti, pridelani in predelani pod visokimi standardi,« ter dodala, da  je lokalna hrana slovenska hrana in da je pomemben tudi sezonski vpliv. »Sledenje sezonskemu pomeni sledenje kakovosti.«

Mag. Aleš Irgolič z Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja je izpostavil, da je od šolskega leta 2020/21 v pravilniku dodana še možnost razdeljevanja katerega drugega svežega ali suhega sadja brez dodanega sladkorja. »Pomoč je namenjena vsem osnovnim šolam, vrtcem in zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami, ki izvajajo javno veljavne vzgojno izobraževalne programe in na ta dan izvedejo zajtrk z vsemi petimi živili  - mleko, med, jabolko, maslo in kruh, ki morajo biti pridelani oziroma predelani v Sloveniji.« Za izračun pomoči se bo sicer upošteval podatek o številu otrok/učencev na dan 30. september 2023 in pavšalno nadomestilo v višini 0,72 evra na osebo. Leta 2022 je v projektu sicer sodelovalo 697 vzgojno izobraževalnih zavodov, zajtrkovalo je 235.281 učencev, izplačana pa so bila sredstva v skupni višini 169.402 evrov.

Na dogodku so sodelovali tudi drugi predstavniki medresorske delovne skupine, ki so izpostavili pomen letošnjega dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. Uvodoma sta udeležence nagovorila minister za vzgojo in izobraževanje dr. Dario Felda ter predstavnik gostiteljice letošnjega medijskega dogodka, predsednik KGZS Roman Žveglič. Dogajanje pa sta popestrila televizijski junak Ribič Pepe ter predstavnik glasbene skupine Čuki.

Pod letošnjim sloganom Kruh za zajtrk - super dan bodo otrokom po vrtcih, šolah ter drugih javnih zavodih postregli Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga poleg kruha sestavljajo še maslo, med, mleko in jabolko ali druge jedi slovenskega porekla. Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, s sporočili in namenom naslavljata tudi druge – posameznike, institucije, podjetja, gostinske obrate, turistične objekte, itd. Tudi z njihovo podporo se – na sam dan slovenske hrane – širijo sporočila o pomembnosti uživanja lokalne hrane, letos še posebej o kruhu, ki ni samo “prehranjevalni izdelek”, ampak v sebi nosi tudi močno poslanstvo kulturne dediščine in blagostanja.

Medresorsko delovno skupino za izvedbo projekta Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za okolje in podnebje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Čebelarska zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Obrtna zbornica Slovenije, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Zveza sadjarskih društev Slovenije ter Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja.