Predlogi za reformo fiskalnega okvira EU, ki jih je aprila objavila Evropska komisija, bodo po načrtih odpravili pomanjkljivosti sedanjih pravil in okrepili konkurenčnost EU. Upoštevali naj bi posebnosti glede dolga in strukturnega položaja držav članic, vse z namenom ohranjanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Ministri še naprej stremijo k cilju, da bi kompromis in dogovor o spremembi pravil dosegli do konca tega leta. V tem primeru bi leta 2024 že veljala nova pravila, v nasprotnem primeru pa bodo še naprej veljala stara pravila.

Slovenija pozdravlja zakonodajne predloge in se strinja, da so spremembe fiskalnih pravil potrebne, vendar do dokončnega soglasja tudi na tokratnem srečanju ni prišlo. Predsedstvo bo še v novembru sklicalo izredni sestanek, na katerem bodo ministri poskušali doseči rešitev, s katero bodo "vsi enako nezadovoljni", kot se je izrazil eden od razpravljavcev.

Ministri so razpravljali tudi o izvajanju in dosedanjih izkušnjah evropskega semestra, to je procesa usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik držav članic EU, ter o njegovem poteku v letu evropskih volitev (2024).

Seznanili so se tudi s stanjem na področju izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost ter potrdili spremembe nacionalnih načrtov za okrevanje za štiri države (Avstrijo, Dansko, Litvo in Švedsko), nadaljevali so redno razpravo o posledicah vojne v Ukrajini in obravnavali redna letna poročila s področja statistike, fiskalnih pravil in izvrševanja proračuna EU za leto 2022.

V sredo pa se je sestala Evroskupina, ki je nadaljevala razpravo o izzivih kapitalskih in finančnih trgov, izvajanju bančne unije ter konkurenčnosti in makroekonomskem položaju območja skupne evropske valute.