Vlada sprejela mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, ki ga je pripravila skupina poslancev

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim poslancem Janezom Ciglarjem Kraljem je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli. Vlada predloga ne podpira.

Omenjeni predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem, predvideva, da otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, pred vpisom oziroma vključitvijo v šolo opravljajo preizkus iz znanja slovenščine, prilagojen njihovi starosti. Od otrok, ki se vključujejo v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, se zahteva znanje slovenščine na stopnji A1, od otrok, ki se vključujejo v drugo in tretje izobraževalno obdobje, pa znanje slovenščine na stopnji A2. Če preizkus opravijo, se vpišejo oziroma vključijo v ustrezen razred osnovne šole, če preizkusa ne opravijo, pa se vključijo v pripravljalnico. Pripravljalnica traja eno šolsko leto, njen program pa obsega učenje slovenskega jezika in slovenske kulture. V času pripravljalnice otrok obiskuje tudi predmete šport, likovna umetnost in glasbena umetnost ter po presoji ravnatelja tudi druge predmete in dejavnosti. Pripravljalnico lahko glede na potrebe organizira tudi več šol skupaj.

Kot izhaja iz predloga zakona, predstavlja pripravljalnica ločen program, ki ni del ne obveznega ne razširjenega programa osnovne šole, ampak samostojni programski element, za katerega še niso pripravljeni ustrezni kurikularni dokumenti. Republika Slovenija se je zavezala k inkluzivni paradigmi, kar velja tudi za področje integracije tujcev. Za njihovo čim hitrejšo integracijo je smiselno vključevanje v redne oddelke v čim daljšem časovnem obdobju, saj imajo tako več stika z lokalnim okoljem in prebivalci ter jezikom okolja. Uvedba pripravljalnice pa bi po mnenju vlade lahko povzročila segregacijske trende. Predlagani zakon je po mnenju vlade tudi v neskladju s 57. členom Ustave Republike Slovenije, kjer je določeno, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, predlog člena pa otrokom, ki ne opravijo izpita iz slovenskega jezika, ne omogoča udeležbe v osnovnošolskem izobraževanju.

Ravno tako ima vlada pomisleke glede pripravljalnice, ki bi bile organizirane na ravni več šol, in vključevanja otrok, katerih materni jezik ni slovenski, k pouku zgolj določenih predmetov (na matičnih šolah), saj ocenjuje, da je z organizacijskega vidika to težko izvedljivo in še dodatno izpostavlja učence tujce ter jih postavlja v neenakopraven položaj z ostalimi učenci. Še enkrat pa velja poudariti, da gre v primeru pripravljalnice za združevanje učencev tujcev iz podobnih ali enakih govornih skupin in njihovo druženje, kar predstavlja oviro za hitrejše učenje slovenskega jezika. Pripravljalnica je sicer kot koncept že obstajala, vendar nikoli ni bila sistemsko urejena. Ravno tako ni podatka, da bi bile dodatne ure organizirane že v času počitnic (razen za ukrajinske otroke).

Vlada ocenjuje, da je osnovnošolsko izobraževanje otrok, katerih materni jezik ni slovenščina, že sedaj ustrezno urejeno v različnih pravnih aktih. Osnovne šole z izvajanjem pouka in zagotavljanjem dodatnih dejavnosti vsem učencem omogočajo enake možnosti za izobraževanje in osebnostni razvoj. Glede otrok tujcev, ki prihajajo v Republiko Slovenijo, in so glede na starost šoloobvezni, veljavni predpisi določajo dodatne ure slovenščine za tujce v 43.c členu Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (kjer je možno bodisi dodeliti dodatne ure slovenščine bodisi celo sistemizirati delovno mesto učitelja, če je učencev tujcev več. Enako možnost imajo tudi osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami.

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni medtem določa, da se za učenca priseljenca iz druge države lahko v dogovoru s starši med šolskim letom prilagodijo načini in roki za ocenjevanje znanja, število ocen ter drugo. Znanje učenca priseljenca iz druge države se lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. Nadalje 28. člen navedenega pravilnika (neocenjenost in napredovanje učenca priseljenca iz druge države) določa, da je lahko učenec priseljenec iz druge države ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem je prvič vključen v osnovno šolo v Republiki Sloveniji, neocenjen iz posameznih predmetov in napreduje v naslednji razred. Ravno tako je to določeno v 69. členu Zakona o osnovni šoli. Program osnovne šole omogoča tudi dopolnilni pouk, kjer imajo učenci možnost dodatnega učenja slovenščine.

Omeniti velja še 39. člen Pravilnika o normativih in standardih, ki omogoča odobritev izjem zaradi posebnih delovnih razmer. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje že sedaj ravnateljem v utemeljenih primerih odobri izvajanje dodatnih ur za učenje slovenščine oziroma za delitev oddelkov zaradi različnih specifik otrok (tujci, posebne potrebe).

Strokovni svet za splošno izobraževanje je februarja 2020 sprejel učne načrte za začetni pouk slovenščine za učence priseljence za prvo, drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje v osnovni šoli. Z učnimi načrti je predvideno tudi znanje izvajalcev, pri čemer velja, da v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju začetni pouk slovenščine za priseljence poučujejo učitelji razrednega pouka ali slovenščine, v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa začetni pouk slovenščine poučujejo učitelji slovenščine.

Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije meni, da je osnovnošolsko izobraževanje otrok, katerih materni jezik ni slovenščina, sistemsko ustrezno urejeno in predloga zakona ne podpira.

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Vlada sprejela mnenje o predlogu deklaracije o trenutnih razmerah na območju Palestine in Izraela in ga pošlje državnemu zboru

Vlada pozdravlja pobudo za sprejem deklaracije Državnega zbora Republike Slovenije, ki celovito naslavlja razmere na Bližnjem vzhodu, in deli zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nasilja.

Vlada obsoja napad teroristične skupine Hamas in poudarja nesprejemljivost ter nedopustnost terorizma in nasilja. Državi Izrael priznava pravico do samoobrambe, skladno z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov (OZN), ob spoštovanju mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava, vključno z načelom sorazmernosti. Vlada najostreje obsoja jemanje talcev in njihovo uporabo kot človeški ščit ter podpira poziv k takojšnji in brezpogojni izpustitvi talcev.

Vlada poziva k takojšnjemu humanitarnemu premirju ter zaščiti civilnega prebivalstva skladno z mednarodnim humanitarnim pravom. Civilni objekti, še posebej bolnišnice, šole in drugi objekti kritične infrastrukture ne smejo biti tarče napadov.

Vlada podpira poziv k zagotovitvi varnega, zadostnega in neoviranega dostopa humanitarne pomoči civilistom na območju Gaze, vključno z vzpostavitvijo več humanitarnih koridorjev.

Vlado skrbi zaostrovanje humanitarnih razmer na območju Gaze in bo nadaljevala z aktivnostmi za nudenje humanitarne pomoči. Vlada Republike Slovenije je v letu 2023 za palestinske begunce doslej namenila skupno 950.000 evrov humanitarne pomoči, od tega 800.000 evrov preko Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (angleško United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees in the Near East – UNRWA) (150.000 evrov rednih prispevkov, po zadnjih dogodkih pa še 650.000 evrov). Dodatno je vlada Svetovnemu programu za hrano (angleško World Food Programme – WFP) namenila 150.000 evrov za nujno humanitarno pomoč prizadetemu prebivalstvu na območju Gaze.

Vlada podpira poziv k bolj ambicioznemu, odgovornemu in usklajenemu pristopu mednarodne skupnosti, pri čemer si posebej prizadeva za proaktivno in usklajeno delovanje EU ter dialog s ključnimi regionalnimi akterji. Prav tako vlada podpira prizadevanja v smeri zmanjševanja konflikta in pomoči civilistom v okviru OZN.  

Vlada poziva k deeskalaciji konflikta in preprečitvi njegove širitve na širšo regijo.

Vlada podpira prizadevanja za trajno rešitev v obliki dveh držav, ki bo obema stranema prinesla mir in varnost.

Predlog deklaracije o trenutnih razmerah na območju Palestine in Izraela (DeTRPSIL) bo obravnavan na 15. nujni seji Odbora za zunanjo politiko v državnem zboru 9. novembra 2023.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Vlada na mesto direktorja javnega podjetja INFRA izvajanje investicijske dejavnosti d. o. o. imenovala mag. Janeza Pustatičnika

Vlada Republike Slovenije je izdala odločbo o imenovanju mag. Janeza Pustatičnika za direktorja javnega podjetja INFRA izvajanje investicijske dejavnosti d. o. o., in sicer od 9. novembra 2023 do 8. novembra 2027, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Direktorju javnega podjetja INFRA bo mandat potekel 8. novembra 2023, zato je nadzorni svet javnega podjetja INFRA avgusta v Uradnem listu objavil razpis, na katerega sta prispeli dve pravočasni in popolni prijavi. Po izvedenem postopku je nadzorni sveta vladi predlagal, da se na mesto direktorja za mandatno obdobje štirih let imenuje mag. Janeza Pustatičnika.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor