Vlada predlaga državnemu zboru, da ob ponovnem odločanju podpre novelo Zakona o tujcih

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta Republike Slovenije, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvi Zakona o tujcih (ZTuj-2H) ter ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Vlada predlaga državnemu zboru, da ob ponovnem odločanju podpre Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o tujcih (ZTuj-2H).

Vlada glede navedbe, da tako imenovana preživetvena raven znanja slovenskega jezika ni strokovno definirana, pojasnjuje, da se ta pojem v zakonu na novo opredeljuje. Preživetvena raven je tista raven, ki omogoča temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku, omejeno na preproste, predvidljive, vsakodnevne situacije, v katerih je izražanje rutinsko in se ponavlja.

Vlada pojasnjuje, da minister, pristojen za izobraževanje, določi kriterije in merila za neformalni izobraževalni program za odrasle, vključno s standardi znanja za preizkus znanja, ki se praviloma opravi po zaključenem izobraževanju. V aktu ministra bo določen tudi minimalni obseg tečajev (ure). Kriterije in merila, ki jih bo določil minister, bosta pripravila Andragoški center Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ki tudi sicer pripravljata izobraževalne programe.

Vlada pojasnjuje, da je bilo v postopku priprave integracijske strategije ugotovljeno, da je integracija družinskih članov državljanov tretjih držav v prvi fazi odvisna od poznavanja in razumevanja slovenskega jezika na najbolj temeljni ravni. V začetni fazi združevanja z družino bo tako družinski član imel možnost obiskovati program učenja slovenskega jezika, ki mu bo omogočil pridobitev znanja jezika na preživetveni ravni. Svojo raven znanja bo družinski član lahko kasneje nadgrajeval tudi z bolj zahtevnimi programi. Izobraževalni program, ki bo družinskemu članu omogočil pridobitev prvih osnov slovenskega jezika, ob koncu izvedbe predvideva tudi pisni preizkus znanja, ki bo upošteval standarde znanja, določene s strani ministra, pristojnega za izobraževanje. Ker pisni preizkus ne bo certificiran v okviru skupnega evropskega jezikovnega okvira, bo potrdilo o uspešnem preizkusu znanja družinskemu članu, ki je imetnik dovoljenja za začasno prebivanje, veljalo zgolj za postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, druge veljavnosti pa ne bo imelo.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Vlada predlaga državnemu zboru, da ponovno sprejme novelo Zakona o delovnih razmerjih

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji sprejela mnenje o zahtevi državnega sveta, da državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih, ki ga je državnemu zboru predložila vlada, in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada predlaga državnemu zboru, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih ponovno sprejme.

V mnenju vlade so povzete ključne rešitve, ki so bile vključene v novelo ZDR-1D, vključno z razlogi za sprejem. Nadalje vsebuje pojasnilo poteka zakonodajnega procesa z vidika priprave predloga zakona in poteka socialnega dialoga. Vključena pa je tudi opredelitev do navedb državnega sveta v zvezi s pripombami Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Spremembe in dopolnitve veljavnega Zakona o delovnih razmerjih so potrebne zaradi implementacije Direktive (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji ter Direktive (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU. Spremembe in dopolnitve ZDR-1 so potrebne tudi zaradi odprave neskladja s pravom EU zaradi nepravilnega prenosa nekaterih drugih direktiv.

Poleg tega ZDR-1D z namenom zagotavljanja dodatne pravne varnosti delavca ureja nadgraditev postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

ZDR-1D ureja institut zadržanja učinkovanja odpovedi za predstavnike delavcev, in sicer v primeru, če predstavnik delavcev uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi podaljša do odločitve v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev, hkrati pa se zvišuje nadomestilo plače predstavnika delavcev v času, ko mu delodajalec prepove opravljati delo, na 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1. 

Z ZDR-1D se v ZDR-1 vnaša tudi pravica do odklopa, in sicer je določena obveznost delodajalca, da delavcu zagotovi pravico do odklopa, tako da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela ne bo na razpolago delodajalcu ter obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice sprejme ustrezne ukrepe. 

ZDR-1D vsebuje tudi ureditev posebnega delovnopravnega varstva delavcev in delavk, žrtev nasilja v družini.

Glede poteka socialnega dialoga vlada pojasnjuje, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na desetih uradnih srečanjih pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) za pripravo novele ZDR-1, ki je potekalo od 9. decembra 2022 dalje, zagotavljalo in spodbujalo socialni dialog ter upoštevalo želje socialnih partnerjev, v okviru česar sta bili pripravljeni dve kompromisni različici predloga zakona. 

Poudariti je treba, da so delodajalci pogajanja zavlačevali in blokirali na način, da niso imenovali svojih predstavnikov v pogajalsko skupino. Pogajalska skupina je bila namreč ustanovljena na seji ESS dne 23. septembra 2022, prva seja pogajalske skupine pa je potekala 9. decembra 2022, saj kljub tripartitno sprejetemu sklepu o ustanovitvi pogajalske skupine, delodajalska stran ni posredovala imen svojih predstavnikov. Poleg neimenovanja članov v pogajalsko skupino so pogajanja zavlačevali in blokirali z zahtevanjem pravice do veta na ukrepe v predlogu novele ter s tem, da so na pogajanja prihajali brez mandatov.

Ministrstvo je nasprotno vložilo vse napore v dosego soglasja, celo na način, da je bil ponujen najožji možen paket ukrepov, ki bi preprečil, da bi sindikalna stran zapustila socialni dialog, in sicer paket ukrepov, ki je iz nabora ukrepov iz zadnje kompromisne različice izločil 13 od 16 ukrepov, ki niso vezani na direktive.

Glede na besedilo predloga zakona, ki je bil dne 26. junija 2023 posredovan v javno obravnavo, so bili ravno zaradi poskusa iskanja soglasja izločeni številni ukrepi. Med njimi tudi znižanje spodnje meje za določitev krajšega polnega delovnega časa in pravica do neprekinjenega tedenskega počitka v trajanju 48 ur ter številni drugi. 

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih ponovno sprejme.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti