Prihodki državnega proračuna so v prvih treh četrtletjih tekočega leta znašali 9,3 milijarde evrov ali 0,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so bili višji za 5,1 odstotka in so presegli 10 milijard evrov, predvsem na račun izdatkov za pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize in višjih investicijskih odhodkov. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih treh četrtletjih tako znašal 764 milijonov evrov.

Prihodki občin so se v prvih treh četrtletjih medletno povečali za 4,6 odstotka, zlasti zaradi rasti prihodkov od dohodnine, odhodki pa so bili, predvsem na račun višjih transferov posameznikom in gospodinjstvom ter transferov javnim zavodom, višji za 9,2 odstotka. Občine so v tem času ustvarile primanjkljaj v višini nekaj manj kot šest milijonov evrov.

Tako prihodki kot tudi odhodki pokojninske blagajne so se v prvih devetih mesecih letos povečali za približno pet odstotkov na skoraj 5,4 milijarde evrov. Na rast prihodkov so v največji meri vplivali višji prihodki od socialnih prispevkov, medtem ko so se transferji iz državnega poračuna v tem obdobju znižali za devet odstotkov.

Zdravstvena blagajna je imela v prvih treh četrtletjih letos ob 12-odstotni rasti prihodkov in devetodstotni rasti odhodkov za 75 milijonov evrov manjši primanjkljaj kot lani. Okrepljena rast prihodkov je rezultat 9,4-odstotne rasti socialnih prispevkov in za okoli 80 milijonov evrov višjih transfernih prihodkov iz državnega proračuna, namenjenih financiranju zdravstvenih storitev oziroma zagotavljanju stabilnosti zdravstvenega sistema.

Prihodki konsolidirane bilance štirih blagajn javnega financiranja so v prvih treh četrtletjih znašali preko 18 milijard evrov, kar je za 4,1 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Odhodki konsolidirane bilance so v tem obdobju znašali 18,9 milijarde evrov, predvsem na račun tekočih odhodkov. Primanjkljaj konsolidirane bilance je tako znašal 825 milijonov evrov.

Sektor država je po predhodni oceni v prvi polovici letošnjega leta s približno 12,9 milijarde evrov prihodkov in 13,4 milijarde evrov odhodkov ustvaril 554 milijonov evrov primanjkljaja, medtem ko smo v enakem obdobju lani beležili primanjkljaj v višini 229 milijonov evrov po denarnem toku. Primanjkljaj v letošnjem polletju je posledica počasnejše (3,9-odstotne) rasti prihodkov, ki izhaja zlasti iz naslova višjih prihodkov od socialnih prispevkov, v primerjavi s hitrejšo dinamiko odhodkov. Ti so se zvišali za 6,4 odstotka, predvsem na podlagi rasti plač, subvencij za blaženje energetske krize in draginje ter investicij. V okviru socialnih transferjev so se okrepili tudi izdatki za pokojnine.

V publikaciji Javnofinančna gibanja predstavljamo tudi oceno javnofinančnih izdatkov za prva tri četrtletja 2023 po namenih, kot jih določa klasifikacija funkcij države (angleško Classification of the functions of government – COFOG). Tudi v prvih treh četrtletjih letošnjega leta je bil največji delež odhodkov konsolidiranih izdatkov štirih blagajn javnega financiranja namenjen področju socialne varnosti, in sicer okoli sedem milijard evrov oziroma 37 odstotkov vseh odhodkov.

V publikaciji objavljamo še četrtletno stanje dolga in poroštev ter oceno prihodkov in odhodkov po denarnem toku za prva tri četrtletja letošnjega leta za centralno raven države in sklade socialne varnosti. Dolg državnega proračuna se je v letošnjem tretjem četrtletju glede na prejšnje četrtletje povečal za približno eno milijardo evrov na 39,7 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa je znašalo 5,8 milijarde evrov. Stanje državnih poroštev se je konec tretjega četrtletja znižalo za 290 milijonov evrov glede na konec tretjega četrtletja 2022 in je znašalo 4,2 milijarde evrov.